Osrednja volilna komisija (KQZ) Kosova je v četrtek, 2. januarja 2025, v Centru za številte in rezultate pričela s postopkom štetja več kot 27.000 glasovnic, ki so jih oddali volivci iz tujine. Gre za ključen korak v okviru predčasnih parlamentarnih volitev, ki so potekale v državi. Glasovnice so bile predhodno prevzete iz poštnih predalov zunaj meja Kosova in predstavljajo pomemben del končnega volilnega izida. Tiskovni predstavnik komisije je pojasnil, da bo štetje glasov iz diaspore omogočilo dokončno oblikovanje rezultatov, ki bodo določili sestavo prihodnjega parlamenta v Prištini. Proces spremljajo opazovalci in predstavniki političnih strank, da bi zagotovili transparentnost volilnega procesa. Štetje glasov iz tujine je pogosto odločilen dejavnik pri porazdelitvi sedežev med vodilnimi albanskimi političnimi subjekti.

V starosti 81 let je umrl Nexhat Daci, vidni kosovski politik in nekdanji predsednik skupščine Kosova. Novico o njegovi smrti je potrdil aktualni predsednik parlamenta Dimal Basha. Daci je bil ključna osebnost v obdobju oblikovanja kosovske državnosti, ko je med letoma 2001 in 2006 vodil zakonodajno telo. Po smrti prvega kosovskega predsednika Ibrahima Rugove leta 2006 je krajši čas opravljal tudi funkcijo vršilca dolžnosti predsednika države. Bil je ustanovitelj Demokratske lige Dardanije (LDD) in je ostal politično aktiven tudi po zaključku svojega mandata v parlamentu. Njegova smrt predstavlja konec obdobja za generacijo politikov, ki so vodili Kosovo skozi prehodna leta pod upravo Združenih narodov do razglasitve neodvisnosti. Daci je bil v javnosti poznan kot tesen sodelavec Ibrahima Rugove in zagovornik institucionalne stabilnosti v času političnih pretresov na Zahodnem Balkanu.

Demokratska liga Kosova (LDK), ki jo je nekoč vodil Ibrahim Rugova, je na zadnjih parlamentarnih volitvah zabeležila znaten upad podpore, saj je prejela približno 52.000 glasov manj kot na predhodnih volitvah. Zaradi tega rezultata je stranka v kosovskem parlamentu izgubila pet poslanskih sedežev in se uvrstila na tretje mesto med političnimi silami v državi. Analitiki se zdaj sprašujejo o vzrokih za takšen padec nekdaj dominantne stranke, medtem ko se v javnosti že pojavljajo ugibanja o morebitnih spremembah v vodstvu stranke. Kot eden izmed potencialnih kandidatov za prihodnjega voditelja, ki bi stranko vrnil na pot zmage, se omenja Valon Ademi. Politični pretresi znotraj LDK odražajo širše nezadovoljstvo volilnega telesa in nakazujejo na nujnost notranje reforme stranke, če želi ta v prihodnje ponovno prevzeti vodilno vlogo v kosovski politiki. Upad podpore je presenetil številne opazovalce, saj je stranka v preteklosti veljala za steber stabilnosti na Kosovu. Trenutno stanje v stranki zahteva temeljito analizo volilne strategije in odnosa do volivcev, ki so očitno prepoznali potrebo po drugačni politični ponudbi.

Poleg obtožnice proti nekdanjemu pazniku B. T. v Prištini, ki jo bremenijo vojnih zločinov nad albanskimi zaporniki, je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnice proti osmim osebam zaradi vojnih zločinov, storjenih nad Srbi in Bošnjaki.

Kosovsko tožilstvo je v torek vložilo obtožnico proti 21 nekdanjim srbskim policistom, ki jih bremeni vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu v vasi Račak. Po navedbah tožilstva so obtoženi sodelovali v operaciji srbskih sil 15. januarja 1999, ko je bilo v omenjeni vasi ubitih 45 albanskih civilistov. Trenutna obtožnica se osredotoča na uboj 42 civilistov ter druge kršitve mednarodnega prava med vojno na Kosovu. Dogodek v Račaku velja za enega najbolj pretresljivih trenutkov konflikta, saj je mednarodno skupnost spodbudil k odločnejšemu ukrepanju, ki je kasneje vodilo do posredovanja zveze Nato proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Preiskava primera je trajala več desetletij, saj so številni osumljenci nedostopni kosovskim organom pregona. Kosovske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile pomen pregona odgovornih za vojne zločine kot ključnega elementa za doseganje pravičnosti in stabilizacije v regiji. Srbija po drugi strani še vedno uradno zavrača navedbe o načrtnem poboju civilistov in dogodek pogosto označuje za spopad z oboroženimi uporniki, kar ostaja ena glavnih točk spora med Prištino in Beogradom pri normalizaciji odnosov.

Vršilec dolžnosti kosovskega premierja Albin Kurti je v sredo napovedal, da se bo v kratkem sestal s predsednico države Vjoso Osmani. Osrednja tema pogovorov bodo prihajajoče predsedniške volitve, ki so predvidene za začetek prihodnjega leta. Kurti je poudaril, da so trenutne politične blokade neobstoječe in da bosta s predsednico skušala uskladiti korake za stabilizacijo državnih institucij. Predsednica Osmani je že pred tem uradno izrazila namero za kandidaturo za še drug mandatu na čelu države. Kurti je pojasnil, da bodo s podrobnejšimi odločitvami glede podpore počakali do konstituiranja ustreznih organov, vendar je srečanje ključno za zagotovitev nemotenega poteka političnih procesov na Kosovu. Napovedani pogovori prihajajo v času, ko se država pripravlja na pomembne ustavne roke za izbiro novega ali starega vodstva države.

Pripadniki srbskega ministrstva za notranje zadeve in uprave carin so na mejnem prehodu Merdare, ki povezuje Srbijo in Kosovo, izvedli obsežno operacijo, v kateri so zasegli 31 kilogramov kokaina. Prepovedana droga je bila razdeljena v 28 paketov in skrita v prirejenem prostoru vozila znamke Mercedes oziroma v kombiju. Podpredsednik vlade in minister za notranje zadeve Ivica Dačić je potrdil, da sta bila v povezavi s tihotapljenjem aretirana dva državljana Albanije, ki jima je bilo odrejeno policijsko pridržanje. Operacija je plod sodelovanja kriminalistov iz Prokuplja in carinskih organov, ki so s pregledom vozila preprečili vnos večje količine narkotikov na trg. Aretirana moška sta osumljena kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Gre za eno večjih zaplemb na tem območju v zadnjem času, kar potrjuje trend povečane dejavnosti balkanskih tihotapskih poti, ki so jih srbski organi v preteklih tednih že večkrat uspešno presekali.

Gibanje Samoodločba (Vetevendosje - VV) pod vodstvom dosedanjega premierja Albina Kurtija je na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu doseglo prepričljivo zmago. Po preštetih glasovih je stranka prejela približno polovico vseh glasov, kar Kurtiju omogoča hitro sestavo nove vlade. Zmaga prihaja po daljšem obdobju politične nestabilnosti in blokad, ki so državo hromile od neuspešnih poskusov oblikovanja vlade v novembru 2025. Kurti je v svojem nagovoru napovedal, da se bo takoj lotil oblikovanja stabilne izvršilne oblasti, ki bo imela polna pooblastila za izvajanje reform. Volilni izid po mnenju analitikov odpira pot do končanja enoletnega političnega zastoja v državi. Nova vlada bo poleg notranjih reform usmerjena tudi v prizadevanja za odpravo sankcij Evropske unije, ki so bile proti Prištini uvedene zaradi preteklih napetosti na severu države. Visoka volilna podpora Kurtijevi stranki zagotavlja močan mandat za nadaljevanje pogajanj z mednarodno skupnostjo in reševanje odprtih vprašanj s Srbijo, kar ostaja ključni pogoj za nadaljnjo evroatlantsko integracijo Kosova. Predčasne volitve so bile nujne po tem, ko parlamentu v predhodnih mesecih ni uspelo potrditi nove vlade, kar je povzročilo ustavno in politično krizo.

Posebno tožilstvo Republike Kosovo je vložilo obtožnico proti 21 osebam zaradi vojnega zločina proti civilnemu prebivalstvu, ki se je zgodil 15. januarja 1999 v vasi Rečak. Obtožnica se nanaša na poboj 45 civilistov albanske narodnosti, kar je v tistem času predstavljalo enega najbolj pretresljivih dogodkov med vojno na Kosovu. Tožilstvo je ob vložitvi obtožnice podalo predlog za sojenje v odsotnosti, saj obtoženci niso dosegljivi kosovskim pravosodnim organom. Med obtoženimi so posamezniki z inicialkami O. S., R. M., K. J. in drugi, ki jih preiskovalci bremenijo neposredne odgovornosti ali sodelovanja pri usmrtitvah. Masaker v Rečaku je bil ključni dogodek, ki je sprožil ostrejše ukrepanje mednarodne skupnosti in kasnejše posredovanje zveze Nato proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Kosovske oblasti s tem postopkom po več kot dveh desetletjih znova poskušajo doseči pravno zadoščenje za žrtve in njihove svojce.

Kosovski organi pregona so v torek, 2. aprila 2024, popoldne v turistični vili v mestu Peč odkrili dve osebi brez znakov življenja. Po besedah tiskovnega predstavnika policije za regijo Peč Fadila Gashija je policija obvestilo o tragičnem dogodku na cesti, ki vodi proti bazi KFOR, prejela okoli 15. ure. Gre za mlajša moškega in žensko, ki sta bila najdena v objektu z oznako Vila 03. Na kraj dogodka so nemudoma prispele policijske enote in ekipa nujne medicinske pomoči, ki je na mestu potrdila smrt obeh oseb. Preiskovalci so zavarovali območje in začeli z zbiranjem dokazov, da bi ugotovili okoliščine in vzrok smrti. Identiteta žrtev in morebitni znaki nasilja javnosti še niso bili razkriti, prav tako policija za zdaj uradno ne izključuje nobene od hipotez o vzrokih incidenta.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico v odsotnosti proti 21 nekdanjim pripadnikom Vojske Jugoslavije (VJ) in MUP Srbije zaradi domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih storili v vasi Račak leta 1999. Obtoženi so bili pripadniki 243. mehanizirane brigade Treće armije, znanega kot "Prištinski korpus".

Osrednja volilna komisija Kosova je po predčasnih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 28. decembra, preštela več kot 25 odstotkov glasov za kandidate za poslane v 120-članski kosovski parlament. Po trenutnih podatkih postajajo jasne sestave deseteric najuspešnejših kandidatov posameznih strank, ki se bodo potegovali za sedeže v skupščini. Volitve so potekale v znamenju političnih napetosti, vendar proces preštevanja glasov trenutno teče brez večjih javnih zapletov. Končni rezultati bodo določili novo sestavo zakonodajnega telesa, ki bo moralo nasloviti ključna vprašanja stabilnosti v regiji in odnose s sosednjimi državami. Podatki, objavljeni na spletni strani volilne komisije, kažejo na visoko stopnjo personalizacije glasovanja, kjer so volivci poleg strankarskih list izbirali tudi konkretne posameznike.

Posebno tožilstvo Republike Kosovo je v torek vložilo obtožnico v odsotnosti proti osumljencu za vojne zločine nad albanskim civilnim prebivalstvom med vojno v letih 1998 in 1999. Obtoženec je po navedbah tožilstva odgovoren za sodelovanje pri umoru 13 civilistov. Ta poteza pravosodnih organov predstavlja del širših prizadevanj kosovskih oblasti za procesuiranje storilcev vojnih hudodelstev, ki so se v preteklosti izmikali roki pravice. Preiskava se osredotoča na dogodke iz časa spopadov, ko so srbske sile izvajale represijo nad lokalnim prebivalstvom. Tožilstvo poudarja, da zbiranje dokazov za zločine, ki so se zgodili pred več kot dvema desetletjema, ostaja prioriteta pri zagotavljanju pravičnosti za žrtve in njihove svojce. Vložitev obtožnice v odsotnosti omogoča nadaljevanje pravnih postopkov kljub nedostopnosti obtoženca, kar je ključno v primerih, ko se osumljenci nahajajo v tujini ali sosednjih državah.

Srbski prebivalci na Kosovu in Metohiji so se v nedeljo, 28. decembra 2025, v velikem številu udeležili volitev in s tem potrdili politično smer, ki jo zagovarjata uradni Beograd in predsednik Aleksandar Vučić. Po besedah direktorja Urada za Kosovo in Metohijo, Petra Petkovića, je Srpska lista prejela skoraj 3.000 glasov več kot na prejšnjih volitvah, ki so potekale februarja. Petković je izpostavil, da ta rezultat ne pomeni le politične zmage, temveč zagotavlja dolgoročni obstoj srbskega naroda v regiji. Petković je v uradni izjavi poudaril, da je narod pokazal visoko mero odgovornosti in enotnosti, saj se je odzval na poziv srbske države k udeležbi. Po navedbah urada je bila volilna udeležba ključna za ohranitev vpliva srbske skupnosti v lokalnih institucijah. Visoka stopnja podpore Srpski listi po mnenju urada kaže na trdno povezanost srbskega naroda s svojo državo, kljub zapletenim političnim razmeram na terenu. Dogodek je neposredno povezan s predvolilnimi opozorili, da so prav te decembrske volitve eksistencialnega pomena za Srbe na Kosovu.

Kosova predsednica Vjosa Osmani je v intervjuju za Radio Free Europe (Radio Evropa e Lirë) potrdila svojo namero, da se bo po izteku trenutnega mandata potegovala za ponovno izvolitev na čelo države. Osmani je poudarila, da so pred državo še številne pomembne naloge, ki jih želi dokončati v svojem drugem mandatu. Kljub jasni ambiciji pa je izpostavila, da je proces odvisen od oblikovanja novih institucij po prihajajočih parlamentarnih volitvah na Kosovu. Predsednica je napovedala, da bo v prihodnjem obdobju začela pogovore s političnimi subjekti za pridobitev podpore svoji kandidaturi. Čeprav je trenutno osredotočena na predsedniško funkcijo, je dodala, da bo v primeru, če ne bo ponovno izvoljena, ostala aktivna v politiki. Njena napoved prihaja v času povečanih političnih priprav na volitve, kjer bo stabilnost državnih institucij ključnega pomena za nadaljnji razvoj Kosova in njegove evroatlantske integracije. Osmani, ki velja za eno najbolj priljubljenih političark v državi, svojo odločitev utemeljuje z željo po kontinuiteti reform in krepitvi mednarodnega položaja države.

Albanski premier Edi Rama je čestital Albinu Kurtiju za zmago na predčasnih volitvah na Kosovu. Izrazil je željo, da bi se Kurtijev mandat preoblikoval v blaginjo za Kosovo in v bratske odnose med državama.

Stranka Samoodločba premierja Albina Kurtija je zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu, ki so potekale po skoraj letu dni politične krize. Po preštetih skoraj vseh glasovnicah je stranka osvojila več kot 49 odstotkov glasov in se ji obeta večina v 120-članskem parlamentu. Kurti je po zmagi napovedal prizadevanja za hitro oblikovanje vlade.

Na Kosovu je stranka premierja Albina Kurtija, Vetëvendosje (VV), zmagala na parlamentarnih volitvah. Preliminarni rezultati kažejo, da se stranka približuje 50 % glasov, kar bi lahko končalo politično blokado v državi. Po preštetju glasov v približno 95 % volišč je VV prejela 49,79 % glasov. Rezultati nakazujejo, da bi stranka lahko dosegla absolutno večino in končala obdobje politične nestabilnosti.

Stranka kosovskega premierja Albina Kurtija, VV, je na predčasnih parlamentarnih volitvah dosegla skoraj 50-odstotni rezultat, kar povečuje možnosti za konec politične blokade. Stranka je prejela precej več glasov kot na volitvah februarja 2025, kar kaže na zaupanje ljudi v Kurtijevo vlado.

Transportna združenja iz Zahodnega Balkana opozarjajo, da bi nova schengenska pravila, ki naj bi začela veljati aprila, lahko popolnoma ustavila tovorni promet z Evropsko unijo. Združenja že mesece poskušajo prepričati evropske oblasti, da so nove regulative za profesionalne voznike iz tretjih držav neizvedljive, saj se panoga nahaja na robu propada.