APDEJT.si

Libijske oblasti so deportirale 80 nigerijskih migrantov, ki so bili pridržani v različnih centrih po državi. Deportacija je del prizadevanj za zajezitev nezakonitih migracij in zmanjšanje prenatrpanosti v centrih za pridržanje. Repatrijacijo je koordiniral libijski Oddelek za boj proti nezakonitim migracijam (DCIM) v sodelovanju z nigerijskim konzulatom, izvedena pa je bila preko mednarodnega letališča Mitiga.

Libanon je po skoraj desetih letih zapora izpustil Hanibala Gadafija, sina strmoglavljenega libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Gadafija so izpustili po plačilu varščine. Obtožen je prikrivanja informacij o izginotju šiitskega klerika Muse Sadra v Libiji leta 1978, a mu še niso sodili.

Tunizijski minister za zunanje zadeve, migracije in Tunizijce v tujini, Mohamed Ali Nafti, je sprejel kubansko veleposlanico v Tunisu, Mariem Martinez Laurel, ob koncu njenega mandata. Minister je pohvalil trdne odnose med Tunizijo in Kubo. Poleg tega Tunizija obnavlja dialog z Alžirijo in Egiptom glede razmer v Libiji.

Italija je podaljšala svoj sporni migracijski sporazum z Libijo za naslednja tri leta. Nevladne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic v libijskih internacijskih centrih, kjer se nahajajo migranti.

Ob zahodni obali Libije se je zgodila tragedija, ko je zaradi visokih valov potonil čoln z migranti. Umrlo je najmanj 18 ljudi, med njimi štirje Egipčani in dva Somalca. Rešili so 92 ljudi, 18 pa jih še pogrešajo. Med 64 preživelimi je tudi 12 pakistanskih državljanov. Čoln je potonil le nekaj ur po izplutju iz Surmana.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

V Rimu so migranti in aktivisti za človekove pravice protestirali proti italijanski migrantski pogodbi z Libijo, potem ko se je v Sredozemskem morju zgodila nova brodolom, v katerem naj bi umrlo okoli 20 ljudi. Protesti so bili usmerjeni proti kontroverznemu dogovoru iz leta 2017, ki je bil podaljšan pod vlado premierke Georgie Meloni.

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

V Nemčiji so aretirali libijskega osumljenca vojnih zločinov, ki naj bi bil vpleten v preganjanje in mučenje prebežnikov v Libiji, zlasti v zloglasnem zaporu Mitiga. Aretacijo, ki jo je izvedla Nemčija na podlagi naloga Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), je sodišče pozdravilo kot pomemben korak k pravici. Ta dogodek se je zgodil po tem, ko je Italija sprožila burno razpravo z odločitvijo o izpustitvi in izgonu drugega libijskega osumljenca vojnih zločinov, ki je bil prav tako povezan z zaporom Mitiga, kar je poudarilo kompleksnost mednarodnega pregona in sodelovanja na področju vojnih zločinov.

V Nemčiji so aretirali 29-letnega somalijskega državljana na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala Direkcija za boj proti mafiji v Palermu. Osumljen je mučenja, umora in ugrabitve migrantov v Libiji. Moški naj bi bil zaporniški paznik v Bani Walidu in naj bi ubil mladoletnika, ker se je uprl poskusu spolne zlorabe.

Zvezna policija je v sredo zjutraj na letališču Berlin Brandenburg (BER) aretirala libijskega državljana Khaleda al-Hischrija, znanega tudi kot al-Buti. Aretacija je bila izvedena na podlagi naloga Mednarodnega kazenskega sodišča.

Nemške oblasti so aretirale Libijca, osumljenega vojnih zločinov, ki je bil domnevno visok uradnik v zloglasnem zaporu, kjer so bili zaporniki rutinsko mučeni in spolno zlorabljeni. Mednarodno kazensko sodišče je potrdilo aretacijo, priprti osumljenec pa bo ostal v priporu do konca nacionalnega postopka.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je potrdilo aretacijo Libijca Khaleda Mohameda Alija El Hishrija v Nemčiji. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Domnevno je bil eden najvišjih uradnikov v zaporu Miriga Pris.

Khaled Mohamed Ali El Hishri, osumljenec za vojne zločine v Libiji, je bil aretiran v Nemčiji na podlagi mednarodne tiralice Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Hishrija bremenijo obtožbe umora, mučenja in posilstva, ki naj bi jih zagrešil v zaporu v Tripoliju. Aretecija je del širših prizadevanj za pregon odgovornih za hude kršitve človekovih pravic med libijsko vojno.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združbe za kriminalno dejavnost v zvezi z libijskim financiranjem njegove kampanje leta 2007. Spletni portal Mediapart je analiziral 400 strani sodbe, ki poleg Sarkozyja vključuje še Claudeja Guéanta, Bricea Hortefeuxa, Alexandra Djouhrija in druge. Sodba je razdeljena na dejstva in pravo, kar omogoča jasnejši vpogled v politične in medijske odzive.

Ob zahodni obali Libije se je zgodila tragedija, ko je zaradi visokih valov potonil čoln z migranti. Umrlo je najmanj 18 ljudi, med njimi štirje Egipčani in dva Somalca. Rešili so 92 ljudi, 18 pa jih še pogrešajo. Med 64 preživelimi je tudi 12 pakistanskih državljanov. Čoln je potonil le nekaj ur po izplutju iz Surmana.

Finska se je pridružila newyorški deklaraciji o mirni rešitvi palestinskega vprašanja in izvajanju rešitve z dvema državama, ki jo vodita Francija in Saudova Arabija. Hkrati se vnuk Nelsona Mandele pripravlja, da se bo v Tuniziji pridružil globalni flotili Sumud, katere cilj je prebiti izraelsko blokado Gaze. Libijska ladja Omar Al-Mukhtar naj bi se 6. septembra pridružila tej flotili. La Via Campesina poziva k okrepljeni solidarnosti s Palestino in pritisku za sankcije proti Izraelu zaradi genocidne vojne v Gazi in etničnega čiščenja na Zahodnem bregu.

Evropska komisija je zahtevala pojasnila od libijskih oblasti glede incidenta, v katerem je libijska obalna straža streljala na ladjo Ocean Viking, ki jo upravlja nevladna organizacija SOS Méditerranée. Markus Lammert, tiskovni predstavnik Evropske komisije, je dejal, da so libijske oblasti kontaktirali in da je njihova odgovornost, da pojasnijo dogajanje.

Ladja Ocean Viking, ki jo upravlja SOS Méditerranée, je bila preusmerjena v Siracuso, namesto v prvotno določeno Marino di Carrara, kar je povzročilo podaljšanje poti za rešene migrante. Medtem pa je ladja med reševanjem 87 ljudi v mednarodnih vodah pred Libijo doživela napad s streli, ki jih posadka pripisuje libijskim obalnim stražam.

Izraelski zračni napadi so ponovno prizadeli Sano, jemensko prestolnico, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 86 pa ranjenih. Napadi so sledili izstrelitvi rakete s kasetnim strelivom s strani Houthijev proti Izraelu. Netanyahu je izjavil, da bo Izrael odločno odgovoril na vse napade.

Organizacija SOS Méditerranée je sporočila, da je libijska obalna straža v nedeljo že več kot 20 minut streljala na njihovo ladjo Ocean Viking, medtem ko je ta plula proti italijanskemu pristanišču z 87 migranti na krovu. To ni prvič, da je bila ladja tarča napada, saj so libijske patruljne ladje že leta 2022 streljale na njihove hitre čolne med reševanjem v mednarodnih vodah.

Tri sestre, stare 9, 11 in 17 let, so utonile v Sredozemskem morju med plovbo z gumijastim čolnom iz Libije v Italijo. Nesreča se je zgodila zaradi nevihte, ki je zajela čoln.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Libijske oblasti so deportirale 80 nigerijskih migrantov, ki so bili pridržani v različnih centrih po državi. Deportacija je del prizadevanj za zajezitev nezakonitih migracij in zmanjšanje prenatrpanosti v centrih za pridržanje. Repatrijacijo je koordiniral libijski Oddelek za boj proti nezakonitim migracijam (DCIM) v sodelovanju z nigerijskim konzulatom, izvedena pa je bila preko mednarodnega letališča Mitiga.

Ob zahodni obali Libije se je zgodila tragedija, ko je zaradi visokih valov potonil čoln z migranti. Umrlo je najmanj 18 ljudi, med njimi štirje Egipčani in dva Somalca. Rešili so 92 ljudi, 18 pa jih še pogrešajo. Med 64 preživelimi je tudi 12 pakistanskih državljanov. Čoln je potonil le nekaj ur po izplutju iz Surmana.

Ob obali vzhodne Libije, blizu Tobruka, je pretekli konec tedna potonila ladja, pri čemer je umrlo najmanj 18 migrantov, 50 pa jih še pogrešajo, je poročila Mednarodna organizacija za migracije. Hkrati so libijske oblasti v Tripoliju pridržale več kot 1.500 nezakonitih migrantov. Migranti so postali žrtev geopolitičnih bojev med rivalskimi libijskimi upravami.

V Libiji so predčasno dokončali prvo megavatno sončno elektrarno v Kufri, ki sta jo postavili podjetji Infinity Libya in Al-Jouf Free Zone. Projekt so predali 25. maja 2025. Medtem pa se nadaljujejo hude razmere za sirske pridržance v Libiji, kot poroča Enab Baladi.

Od začetka leta do 19. julija je v osrednjem Sredozemlju umrlo najmanj 363 ljudi, 290 pa jih še vedno pogrešajo. Podatke je sporočila Mednarodna organizacija za migracije (OIM) v Libiji. V istem obdobju so libijske oblasti v Libijo vrnile 12.643 migrantov, ki so jih prestregli na morju.

Tri sestre, stare 9, 11 in 17 let, so utonile v Sredozemskem morju med plovbo z gumijastim čolnom iz Libije v Italijo. Nesreča se je zgodila zaradi nevihte, ki je zajela čoln.

Ob obali Italije se je prevrnil čoln z migranti, pri čemer je umrlo 26 ljudi. Po besedah preživelih naj bi bilo na krovu med 92 in 97 migrantov, ki so izpluli iz Libije. Reševalci še vedno iščejo preživele. Po nesreči je na Lampeduso prispelo še 156 migrantov s treh reševalnih čolnov.

Ob obali italijanskega otoka Lampedusa sta se prevrnila dva čolna, ki sta prevažala približno 100 migrantov. Iskanje do 20 pogrešanih oseb še poteka.