Mednarodno kazensko sodišče (MKS) je ugotovilo, da Italija ni spoštovala svojih mednarodnih obveznosti v primeru libijskega generala Almasrija, ker ni ustrezno izvedla zahteve za njegovo aretacijo in izročitev. Sodišče zaenkrat ni sprejelo odločitve o nadaljnjih ukrepih proti Italiji.

Libanonske oblasti so odredile izpustitev Hanibala Gadafija proti plačilu 11 milijonov dolarjev varščine po skoraj desetletju pripora. Kljub izpustitvi mu je prepovedano zapustiti državo za dva meseca.

Turčija in Libija sta okrepili gospodarsko sodelovanje s podpisom dveh memorandumov o soglasju. Dogovori, sklenjeni med 5. turško-afriškim poslovnim in gospodarskim forumom v Istanbulu, obsegajo področja izvajalskih pogodb in novih razvojnih projektov. Poleg tega sta državi napovedali novo obdobje v zračnem prometu.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé. Sodišče ga je obsodilo zaradi financiranja predsedniške kampanje leta 2007 s sredstvi iz libijskega režima pod vodstvom Moamerja Gadafija, v zameno za diplomatske usluge. Pritožbeno sodišče bo o njegovi pritožbi odločalo 26. novembra. To je zgodovinski dogodek, saj je Sarkozy prvi francoski predsednik, ki je bil obsojen na zaporno kazen.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo kmalu nastopil zaporno kazen. Obsojen je bil na pet let zapora zaradi združbe za izvrševanje kaznivih dejanj v zvezi s financiranjem iz Libije. Datum in kraj prestajanja kazni je izvedel na srečanju z Nacionalnim finančnim tožilstvom.

Organizacija Human Rights Watch je pozvala Italijo, naj prekliče sporazum z Libijo o sodelovanju pri nadzoru meja, ki po mnenju organizacije škoduje migrantom. Hkrati so v Libiji v zadnjih dveh tednih našli trupla 61 migrantov. Poleg tega so bili iz Južne Afrike v Libijo izvoženi vsaj štirje helikopterji Gazelle, kar naj bi kršilo embargo na orožje.

Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje z libijskim denarjem in združevanja v hudodelsko združbo. Predvideva se, da bo v zaporu preživel manj kot dva meseca. Celo bo imel na voljo devet kvadratnih metrov prostora.

Italijanski pacifisti poudarjajo, da prekinitev ognja v Gazi ne bo prinesla miru brez konca okupacije. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz zavrnil možnost napotitve Bundeswehra v Strefo Gazo, čeprav Nemčija podpira mirovni načrt. Nogometni klub Inter pa je odigral prijateljsko tekmo proti Atletico Madridu v Bengaziju v Libiji, kar je sprožilo vprašanja o primernosti dogodka.

Italijanski nogometni klub Inter je igral prijateljsko tekmo proti Atletico Madridu v Bengaziju v Libiji, kar je sprožilo vprašanja o odzivu italijanskega zunanjega ministrstva. Medtem pa je Funaro v Firencah povabil ministra za infrastrukturo Mattea Salvinija na pogovor o stanovanjski politiki in infrastrukturnem razvoju.

Egipt si je zagotovil mesto na svetovnem prvenstvu v nogometu 2026 z zmago nad Džibutijem s 3:0. Dva gola je prispeval Mohamed Salah, enega pa Ibrahim Adel. S tem je Egipt postal tretja afriška država, ki se je uvrstila na prvenstvo, poleg Maroka in Tunizije.

V Senegalu je bil Macky Sall kritiziran zaradi domnevnega pohlepa po denarju, kar je izraženo v naslovu njegove nove knjige, ki naj bi bolj ustrezala »Macky Sall. Le Fric au Cœur« (Denar v srcu). V Italiji pa je desničarska večina deležna kritik zaradi domnevne zaščite podpornikov Almasrija, libijskega trgovca z ljudmi in mučitelja, ravno v času, ko je bil Almasri v Libiji razrešen institucionalnih funkcij.

Maurizio Gasparri in Matteo Ricci sta kritizirala Flotilo za Gazo zaradi domnevnega zapravljanja denarja in politične instrumentalizacije. Samir Elwafi je kritiziral vključevanje 'queer' gibanja v flotilo. Odkrita je bila tudi 'farsa levice' glede imenovanja Beatrice Venezi za dirigentko v gledališču La Fenice. V Romuniji se medtem pripravljajo na Natove vojaške vaje pod imenom "Dacian Fall 2025".

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili na pet let zapora zaradi kriminalne združbe, povezane z nezakonitim financiranjem kampanje iz Libije leta 2007. Pariško sodišče je Sarkozyja spoznalo za krivega v sojenju zaradi nezakonitega financiranja kampanje, kjer so ga obtožili, da so njegovi bližnji sodelavci poskušali pridobiti sredstva od nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija.

Nekdanji francoski predsednik Nikola Sarkozy je izjavil, da ne pričakuje pomilostitve po izrečeni petletni zaporni kazni v aferi financiranja iz Libije. Izrazil je željo, da se prizna njegova iskrenost. Pariško sodišče je Sarkozyja obsodilo zaradi "zločinske zarote", ker je dovolil, da se njegovi sodelavci približajo libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, da bi financirali njegovo kampanjo leta 2007.

Odločitev Christiana Estrosija, da poimenuje prostor pred policijskim hotelom v Nici po Nicolasu Sarkozyju, je sprožila val ogorčenih odzivov, od PCF do LFI in lokalnih skupin. Sarkozy je obsodbo zaradi libijskega financiranja označil za krivico in kritiziral sodnike. Predsednik Macron je obsodil grožnje sodnici, ki je obsodila Sarkozyja.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja so se okrepile grožnje sodnikom, ki jih je Emmanuel Macron označil za nedopustne. Elizejska palača je obsodila "nedopustne napade in grožnje s smrtjo" proti sodnikom. Macron je od ministra za pravosodje in ministra za notranje zadeve zahteval, da se storilci identificirajo in hitro preganjajo. Dominique de Villepin je kritiziral napade na neodvisnost pravosodja.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil obsojen zaradi združbe za kriminalno dejavnost v zvezi s financiranjem njegove kampanje iz leta 2007 s strani Libije. Sodišče ga je obsodilo na zaporno kazen in ga pozvalo, da se 13. oktobra zglasi pri finančnem tožilstvu, da bi izvedel datum začetka prestajanja kazni. Obsodba je sprožila burne odzive, pri čemer nekateri kritizirajo odločitev sodišča in jo označujejo za politično motivirano. Poleg tega se Sarkozy sooča še z drugimi pravnimi postopki, vključno z afero Bettencourt.

Minister za zunanje zadeve Marko Đurić se je na obrobju 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku sestal s šefi diplomacij Mongolije, Burkine Faso, Libije in Hondurasa. Pogovori so tekli o potencialih za sodelovanje, Srbija pa je sklenila sporazum o ukinitvi vizumov s Hondurasom in Salomonskimi otoki.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združbe za kriminalno dejavnost v zvezi z libijskim financiranjem njegove kampanje leta 2007. Spletni portal Mediapart je analiziral 400 strani sodbe, ki poleg Sarkozyja vključuje še Claudeja Guéanta, Bricea Hortefeuxa, Alexandra Djouhrija in druge. Sodba je razdeljena na dejstva in pravo, kar omogoča jasnejši vpogled v politične in medijske odzive.