Članice Evropske unije so glede priznanja Palestine še vedno razdeljene, čeprav prizadevanja za njeno priznanje dobivajo podporo. V zadnjih tednih so države na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku jasno izrazile svoje stališče glede Izraela in Palestine. Medtem ko pozivi k ustanovitvi palestinske države dobivajo podporo, EU ne more govoriti z enim glasom. Večina evropskih držav zdaj priznava palestinsko državo, zahvaljujoč uradnim izjavam Francije, Belgije in Luksemburga v ponedeljek v ZN.

Slovenski rekorder v teku na 800 metrov, Žan Rudolf, je osvojil drugo mesto v cestnem teku na milijo v Luksemburgu, s časom 4:11,6. Premagal ga je Louis Gilavert iz Francije, ki je tekel 4:11,1 in je tudi udeleženec nedavnega svetovnega atletskega prvenstva v Tokiu na 3000 m zapreke.

YouTube bo ponovno sprejel ustvarjalce, ki so bili izključeni zaradi širjenja napačnih informacij o COVID-19 in ameriških volitvah. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom administracije Trump, ki je platformo obtoževala levičarske pristranskosti. Ponovna vključitev je bila pozdravljena s strani zaveznikov Donalda Trumpa.

Vrsta držav, med njimi Velika Britanija, Kanada, Avstralija, Portugalska, Španija, Irska in Norveška, je priznala Palestino kot državo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je med konferenco Združenih narodov v New Yorku napovedal, da bo tudi Francija priznala Palestino kot neodvisno državo, kar je označil za nujen korak k miru. Belgija, Luksemburg, Malta, Andora, San Marino in Monako so sledili zgledu med zasedanjem Združenih narodov v New Yorku. Medtem ko nekateri v tem vidijo simbolno politiko, drugi menijo, da gre za prelomnico.

Združeno kraljestvo, Avstralija in Kanada so se pridružile Španiji, Irski in Norveški pri priznanju države Palestine, medtem ko Francija v Združenih narodih izraža simbolično podporo. Priznanje Palestine in morebitne sankcije proti Izraelu razkrivajo razhajanja med evropskimi državami glede bližnjevzhodne politike, pri čemer ima Hamas pomembno vlogo v zapletenem konfliktu.

Strokovnjaki Združenih narodov pozivajo FIFA in UEFA, da izključita Izrael iz vseh športnih tekmovanj zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic. Medtem se krepi mednarodni pritisk za priznanje palestinske države, saj naj bi več držav razmišljalo o tem koraku. Ta prizadevanja naj bi predstavljala diplomatski poraz za izraelskega premierja Netanjahuja.

Številne države, med njimi Francija, Belgija, Luksemburg, Malta in druge, so na Generalni skupščini Združenih narodov uradno priznale Palestino. S tem se je število držav, ki priznavajo Palestino, povečalo na 157.

Poleg Francije je še več evropskih držav, med njimi Belgija, Andora, Luksemburg, Malta in Monako, priznalo Palestino. Do priznanj je prišlo med konferenco o rešitvi dveh držav na sedežu ZN v New Yorku. S tem Palestino priznava že večina evropskih držav in skoraj 80 odstotkov članic Združenih narodov.

Francija se je pridružila državam, kot so Belgija, Luksemburg, Monako in Malta, pri priznavanju državnosti Palestine. Francoski predsednik Emmanuel Macron je uradno objavil priznanje 22. septembra, s čimer je Francija postala tretja država G7, ki je sprejela to odločitev. Priznanje je bilo napovedano med mednarodno konferenco na Generalni skupščini Združenih narodov, kjer so tudi druge evropske države sledile zgledu Francije.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ob podpori Združenih držav Amerike napovedal ostre ukrepe proti državam, ki so priznale Palestino. Izraelski analitiki menijo, da ravno Netanyahu s svojim delovanjem pospešuje ustanovitev palestinske države, saj so po priznanju s strani držav, kot so Velika Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska, razmere za to še bolj zrele. Kljub jezi zaradi priznanja Palestine s strani zaveznikov, pa ima Netanyahu omejene možnosti odziva, da ne bi ogrozil sporazuma, ki ga podpira Trump.

Hamas je objavil video posnetek izraelskega talca, ki je dejal, da so njegovi zadnji dnevi neizogibni. V Franciji je vsaj 86 občin izobesilo palestinske zastave. Portugalska je ocenila, da je priznanje palestinske države pravilno in da nepriznanje pomeni potrditev izraelskega obnašanja. Priznanje naj ne bi bilo zgolj simbolično in naj bi imelo praktične učinke.

V Magrebu se v šolskem letu 2025-2026 vrača v šole več kot dva milijona učencev, poučevalo jih bo 160.000 učiteljev. V Beninu se začenja novo šolsko leto, vendar 30 tehničnih licejev še vedno ni odprtih. V Luksemburgu se v osnovne šole vrača več kot 63.000 učencev, kar prinaša mešanico stresa, solz in veselja ob ponovnem snidenju s prijatelji.

Princ Harry vztraja, da mu ni žal, ker je izdal svojo avtobiografijo "Spare", in trdi, da s knjigo ni želel prati umazanega perila v javnosti ali se maščevati. Nasprotno, knjiga naj bi popravila zgodbe, ki so že krožile. Po izidu knjige pred več kot dvema letoma, ki je povzročila nesoglasja znotraj britanske kraljeve družine, Harry zagotavlja, da ima čisto vest.

Nemška košarkarska reprezentanca je osvojila naslov evropskega prvaka, s čimer je ponovila uspeh iz leta 1993. V finalu so premagali Turčijo z rezultatom 88-83. Pred tem so leta 2023 osvojili svetovno prvenstvo. Kauli Vaast je na Surfing Games v Salvadorju osvojil srebrno medaljo. Ruben Querinjean je bil na svetovnem prvenstvu v atletiki v Luksemburgu eden glavnih upov za dobro uvrstitev.

Ustanovitelj Oraclea, 81-letni Larry Ellison, se je po skoku delnic njegovega podjetja približal Elonu Musku na seznamu najbogatejših ljudi na svetu. Po izračunih Bloomberga se je Ellisonovo premoženje povečalo za 70 milijard dolarjev, s čimer je njegovo skupno premoženje ocenjeno na 364 milijard dolarjev, medtem ko je Muskovo premoženje ocenjeno na 384 milijard dolarjev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Igra Super Mario Bros., ki je prvič izšla na Japonskem 13. septembra 1985, praznuje 40. obletnico. Ta ikonična videoigra je revolucionirala industrijo iger in pustila trajen vpliv na ljubitelje po vsem svetu. Članki poudarjajo, kako so oboževalci odraščali z Mariom in ga še danes igrajo z nostalgijo, nekateri pa celo zbirajo predmete, povezane z njim.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo 8. septembra prek video povezave iz Pekinga nagovoril virtualno srečanje voditeljev držav BRICS. Na povabilo brazilskega predsednika Luiza Inácia Lule da Silve bo Xi na srečanju podal pomemben govor, kjer naj bi razpravljal o gospodarstvu in multilateralizmu.

Aryna Sabalenka je ubranila naslov na US Openu in premagala Amando Anisimovo v finalu, s čimer je osvojila svoj četrti Grand Slam. Carlos Alcaraz je premagal Jannika Sinnerja in se vrnil na vrh svetovne lestvice tenisa. Berta Abellán pa je osvojila naslov svetovne prvakinje v trialu.

Aryna Sabalenka je v finalu OP ZDA premagala Amando Anisimovo s 6-3, 7-6(3) in si zagotovila svoj četrti naslov za Grand Slam. S to zmago je prejela največjo denarno nagrado v zgodovini turnirja.