APDEJT.si

V Siriji se je začelo prvo sojenje stotinam osumljencev, povezanih s smrtonosnimi spopadi v obalnih provincah v začetku tega leta, ki so hitro prerasli v sektaške napade. Državni mediji poročajo, da so 14 ljudi pripeljali v Alepovo palačo pravice po večmesečni preiskavi, ki jo je vodila vlada.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Sirski zunanji minister Asaad al-Shaibani se je srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in obljubil poglobitev sodelovanja v boju proti terorizmu. Sirija si prizadeva okrepiti mednarodne vezi.

Članek analizira napade Donalda Trumpa na Venezuelo ter gospodarski vpliv ameriških sankcij. Primerja razmere z uspešno zahodno vojno za spremembo režima v Siriji, pri čemer izpostavlja podobnosti in razlike med državama.

Hanibal Gadafi, sin nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, je bil po desetih letih izpuščen iz zapora v Libanonu. Izpustili so ga po plačilu varščine v višini 900.000 dolarjev. Gadafija je pred desetimi leti ugrabila libanonska frakcija v sosednji Siriji, ki je upala, da bo njegov pripor pomagal pri preiskavi izginotja imama Muse Sadra leta 1978. Usoda Sadra, ki je izginil med čakanjem na srečanje z libijskim voditeljem pred pol stoletja, ostaja neznana.

Kirgizistan je po navodilu predsednika in s sodelovanjem z zunanjim ministrstvom ter turškimi oblastmi dostavil več kot 150 ton humanitarne pomoči Siriji. Pomoč je bila poslana s strani Državnega komiteja za nacionalno varnost Kirgizistana.

Na Dunaju se pripravlja poseben proces proti dvema nekdanjima visokima predstavnikoma sirskega režima Bašarja al-Assada. Eden od njiju, 61-letni nekdanji general, ki ga je avstrijska obveščevalna služba leta 2015 pripeljala v Avstrijo zaradi dogovora z Mossadom, je od konca decembra v priporu. Drugi obtoženec, Abu R., pa je na prostosti, ker Višje deželno sodišče ni našlo razlogov za njegov pripor.

Viri, povezani z Al Džulanijem, poročajo o napadu oboroženih skupin na dve območji v južni Siriji, kar predstavlja kršitev dogovora o prekinitvi ognja.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Združene države Amerike so v Varnostnem svetu ZN predložile osnutek resolucije, katere namen je odpraviti sankcije proti sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, voditelju islamistične militantne in politične skupine Hayat Tahrir al-Sham.

Nemčija, ki je odprla vrata beguncem pred vojno na Bližnjem vzhodu, se sooča z negotovo prihodnostjo sirskih migrantov. Po tem, ko je nemška vlada zaostrila stališče do priseljevanja, se pojavljajo vprašanja o njihovi nadaljnji usodi, vključno z možnostjo repatriacije.

Khon Soriya je prejel kritike zaradi težav pri odgovarjanju na vprašanja in obljublja, da bo v dveh mesecih izboljšal svoje nastope.

Migracijska strokovnjakinja Victoria Rietig meni, da migracijska politika nemške vlade nima velikega vpliva na število prošenj za azil. Zmanjšanje števila prvih prošenj za azil v Nemčiji v primerjavi z lanskim letom je po njenem mnenju bolj posledica spremenjenih političnih razmer v Siriji in učinkov mednarodnih sporazumov, kot pa posledica nacionalne politike.

Upravno sodišče v Düsseldorfu je odločilo, da se lahko dva sirska državljana vrneta v Sirijo, ker nista ogrožena ali izpostavljena revščini. Ta odločitev prihaja v času razprave o sirski politiki nemške vlade in postavlja vprašanje o varnosti povratka v nekatere regije te države.

Sirija je aretirala pripadnike varnostnih in vojaških sil v okviru preiskave sektaškega nasilja v južni provinci Suvejda julija, v katerem je umrlo na stotine ljudi. Vodja sirijske komisije, ki preiskuje nasilje, je na novinarski konferenci v Damasku spregovoril o napredku, vendar ni objavil števila smrtnih žrtev, saj bo to storil v končnem poročilu, ki ga pričakujejo do konca leta.

V Nemčiji se je razvnela razprava o prihodnosti sirskih beguncev, ki so državo zapustili že pred leti. Mnogi Sirci so se integrirali v nemško družbo in delajo na področjih, kjer primanjkuje kadra. V središču razprave je vprašanje, kdo ima pravico ostati in kdo se mora vrniti v Sirijo.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

Ruski minister Lavrov je zanikal izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnem obnavljanju jedrskih testiranj v Rusiji. Izrazil je zaskrbljenost, ker naj bi ameriški uradniki izjavili, da bodo jedrske poskuse usmerjali v geopolitične cilje. Moskva je izrazila pripravljenost na obravnavo pomislekov ameriške strani.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je prispel v Združene države Amerike na uradni obisk, dan po tem, ko ga je Washington umaknil s seznama teroristov. Sharaa se je že srečal s Trumpom v Savdski Arabiji, kar je bilo prvo srečanje predsednikov ZDA in Sirije po več kot 25 letih.

Predsednik Ahmed al-Šaraa bo kot prvi sirski voditelj obiskal Belo hišo. Nekdanji džihadist, ki je prevzel oblast po strmoglavljenju Bašarja al-Asada, se bo srečal s predsednikom Donaldom Trumpom. Pričakuje se, da bo al-Šaraa podpisal sporazum o pridružitvi mednarodni koaliciji proti Islamski državi (IS).

Od terorističnih napadov 13. novembra 2015 v Franciji teroristična grožnja ne pojenja. Oslabljena na območju Iraka in Sirije od leta 2019, je teroristična organizacija Islamska država (Daesh) vložila sredstva v družbena omrežja, da bi širila svojo propagando in spodbujala posameznike, ki so vse mlajši, da bi sejali smrt na Zahodu.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Izraelska vlada je po večkratnih zamudah pristala na začetek preiskave vladnih spodrsljajev, ki so pripeljali do napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odločitev, da bo preiskavo nadzirala vlada sama, je sprožila ogorčenje v Izraelu.

Sirski predsednik Ahmad al-Chareh je obiskal Washington, kjer ga je sprejel Donald Trump. Srečanje, ki je potekalo diskretno, predstavlja prelomnico, saj je al-Chareh nekoč bil na črnem seznamu FBI. Po obisku se je Sirija odločila pridružiti koaliciji proti džihadistom. Trump je al-Chareha označil za 'trdega' in izrazil naklonjenost do njega.

Dunajsko državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti dvema predstavnikoma nekdanjega režima Bašarja al-Asada v Siriji. Odvetnica 18 žrtev, Tatiana Urdaneta Wittek, je za APA dejala, da je to "uspeh za mednarodno kazensko pravo v Avstriji".

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pred obiskom so sirske varnostne sile izvedle racije po vsej državi proti osumljencem, povezanim z Islamsko državo, in aretirale več deset ljudi. To je bil prvi uradni obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih.

Jens Spahn, vodja poslanske skupine CDU, si prizadeva za postopno vračanje sirskih beguncev. Poudarja predvsem deportacijo storilcev kaznivih dejanj in nevarnih posameznikov, v naslednjem koraku pa naj bi se prostovoljno vrnili tudi drugi upravičenci do zaščite.

Združene države Amerike naj bi se pripravljale na vzpostavitev vojaške prisotnosti v letalski bazi v Damasku, da bi omogočile varnostni pakt med Sirijo in Izraelom, ki ga posreduje Washington. Informacije so potrdili viri.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN začele pogajanja o resoluciji, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za Gazo in predvideva dvoletni mandat za prehodni upravni organ ter mednarodne stabilizacijske sile. Izrael hkrati od ZDA zahteva pisna zagotovila o vojaški svobodi delovanja v Gazi in podporo, če mednarodne sile ne bodo uspele razorožiti Hamasa. Predlagana resolucija naj bi demilitarizirala Gazo in napotila večnacionalne sile, vključno z arabskimi državami.

Manfred Weber, vodja konservativne Evropske ljudske stranke (EPP), je izrazil podporo ideji, da bi se sirijski begunci vrnili v svojo domovino. Poudaril je, da bi tisti Sirijci, ki so sposobni prispevati k obnovi države, morali zapustiti Nemčijo in Evropo ter se vrniti v Sirijo.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Združene države Amerike, Združeno kraljestvo in Združeni narodi so odpravili sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in notranjemu ministru Anasu Hasanu Khattabu. Odločitev Združenega kraljestva je sledila odločitvi Združenih narodov, poteze pa so se zgodile pred načrtovanim obiskom sirijskega voditelja.

Ameriški predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega predsednika Ahmeda al-Sharaa. To bo prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu. Srečanje sledi srečanju med Trumpom in Sharaajem v Savdski Arabiji pred šestimi meseci.

Milica RSF je po lastnih navedbah privolila v humanitarno prekinitev ognja v Sudanu. Zdaj se pričakuje, da bo enako storila še sudanska vojska, s katero se RSF bori za oblast.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Črnogorska policija je v Kotorju izgnala 18 tujcev, med katerimi so bili državljani Ukrajine, Nemčije, Rusije, Avstrije, Azerbajdžana, Turčije, Estonije in Sirije. Ugotovili so, da tujci niso imeli prijavljenega bivanja v državi, preiskava pa poteka zaradi suma spletnih prevar. Policija je zasegla računalnike, telefone in denar.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je izjavil, da večina ameriškega kongresa podpira odpravo ameriških sankcij proti Siriji. Dodal je, da se ameriška administracija strinja, da si Sirija zasluži priložnost za stabilnost in gospodarski razvoj.

Na Dunaju je tožilstvo vložilo obtožnico proti dvema nekdanjima predstavnikoma režima Bašarja al-Asada v Siriji. Obtožena sta hudih zločinov nad civilisti v priporu, vključno s hudimi telesnimi poškodbami, spolnim nasiljem in mučenjem. Oba, nekdanji brigadni general obveščevalne službe in nekdanji podpolkovnik lokalne policije v Raki, živita v Avstriji od leta 2015.

Sirski prehodni predsednik Ahmed al-Šaraa je bil kot prvi sirski voditelj po letu 1946 sprejet v Beli hiši. V intervjuju za Fox News je pojasnil svoje pretekle povezave s teroristično organizacijo Al-Kaida in se distanciral od napadov 11. septembra. Kljub komplimentom ZDA, Al-Šaraa ni prinesel konkretnih rezultatov v Damask. Njegov obisk kaže na rehabilitacijo islamista zaradi ameriške potrebe po partnerju, čeprav ni prišlo do zbližanja z Izraelom.

Donald Trump se je v Beli hiši srečal z Ahmedom aš-Šarao, voditeljem sirskega prehodnega obdobja, za katerega so ZDA nekoč ponujale nagrado deset milijonov dolarjev. Aš-Šaraa naj bi v Belo hišo vstopil skozi stranski vhod. Poleg tega so ZDA odpravile sankcije za dobavo večine civilnega blaga in tehnologij v Sirijo, vključno s programsko opremo.

V nemški televizijski oddaji Markus Lanz je prišlo do burne razprave med voditeljem in državno sekretarko CDU Serap Güler glede politike vračanja beguncev v Sirijo. Razpravo so sprožile izjave zunanjega ministra Wadephula, ki so ponovno odprle migracijsko debato. Gülerjeva je branila prizadevanja vladne koalicije, kar je povzročilo oster verbalni spopad z Lanzom.

Brazilsko mesto Belém bo med 10. in 21. novembrom 2025 gostilo 30. zasedanje Konference pogodbenic (COP30). Svet se bo zbral v tem amazonskem mestu, da bi določil smernice za podnebne ukrepe.

Severna Koreja je obsodila najnovejše ameriške sankcije, ki ciljajo na posameznike in organizacije, obtožene nezakonitih dejavnosti. Kremelj je sporočil, da so bili obveščeni o ameriškem testiranju medcelinskega balističnega izstrelka Minuteman III. Generalni direktor IAEA, Rafael Grossi, je kritiziral odločitev Donalda Trumpa o nadaljevanju testiranja jedrskega orožja, rekoč da to kaže na zaostrovanje globalne krize. ZDA pa so pozvale Varnostni svet ZN k umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmadu al-Sharaaju pred njegovim obiskom v Washingtonu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

V Michiganu so aretirali še dva osumljenca v povezavi z domnevno teroristično zaroto, ki naj bi jo izvedli na noč čarovnic. Aretaciji sta bili izvedeni v New Jerseyju.

Grška "Svetovna protimperialistična platforma" (PAP) je bila znova razkrinkana, ko so njeni apologeti ruske in kitajske buržoazije v imperialističnem rivalstvu z ZDA in evroatlantskim taborom molčali o fašističnem shodu v Sankt Peterburgu. Nikos Ampatielos iz KKE je poudaril, da bi morali mladi zahtevati več sredstev za izobraževanje, namesto za vojaško opremo. Demokratična oblast v Patrasu je odstranila table štirih velikih bank iz šolskih prostorov v znak protesta proti njihovi vlogi pri izkoriščanju grškega ljudstva. Generalni sekretar KKE Dimitris Kucubas je vladi sporočil, da ima močnega nasprotnika v ljudstvu in njegovem gibanju, ki se ne bo pustilo prevarati.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Filippo Grandi, svari, da bi lahko znatno zmanjšanje sredstev za humanitarno pomoč v novem proračunu povzročilo ponovitev begunske krize iz leta 2015. Opozoril je, da je bilo zmanjšanje pomoči sosednjim državam Sirije eden glavnih razlogov za migracije leta 2015, in pozval Bundestag k ukrepanju pred končnimi posvetovanji o proračunu.

Kancler Merz je podprl zunanjega ministra Wadephula v debati o Siriji, potem ko so Wadephulove izjave o Siriji povzročile razburjenje v lastnih vrstah. Kancler si prizadeva za umiritev razprave. Opozoril je na težave v tandemu s svojim šefom diplomacije.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcij umaknilo sirijskega predsednika Ahmeda Šaro in ministra za notranje zadeve Enesa Hattapa. Odločitev je bila sprejeta na podlagi zahteve Varnostnega sveta Združenih narodov, sprejete 6. novembra.