Bavarska stranka CSU in njena sestra CDU sta sprožili politično razpravo o drastičnem zaostrovanju migracijske politike v Nemčiji. Po navedbah strankinih predstavnikov se bosta zavzemali za obsežno vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan, pri čemer poudarjata, da so se varnostne razmere v nekaterih delih Sirije stabilizirale do mere, ki omogoča repatriacijo. CSU načrtuje, da bi se ti ukrepi v polni meri začeli izvajati leta 2026, kar vključuje tudi strožji nadzor nad nereguliranim priseljevanjem in povečanje števila deportacij. Predlogi vključujejo tudi specifične rešitve glede statusa tujih delavcev oziroma t. i. gastarbajterjev, s čimer želita konservativni stranki nasloviti pritiske na nemški socialni sistem in javno mnenje pred prihajajočimi volilnimi cikli. Stranka CDU se je pridružila tem zahtevam z oceno, da je vojna v Siriji v veliki meri končana, kar naj bi odpravilo pravno podlago za kolektivno zaščito beguncev iz te države. Takšne pobude v Nemčiji sprožajo številne razprave o kršenju mednarodnega prava in varnosti povratnikov, vendar vodstvi obeh strank vztrajata pri nujnosti razbremenitve države.

Deželna skupina krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je pripravila osnutek resolucije, v kateri poziva k občutni zaostritvi migracijske politike. Stranka zahteva, da se v letu 2026 izvede obsežna ofenziva deportacij, ki bi vključevala redne letalske linije za vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan. Po mnenju poslancev CSU po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji ni več utemeljenih razlogov za nudenje zaščite sirskim državljanom. Poleg sirskih beguncev so se v središču zahtev znašli tudi ukrajinski moški. CSU predlaga strožji pristop do pribežnikov iz Ukrajine, pri čemer poudarjajo potrebo po njihovi vrnitvi v domovino za pomoč pri obnovi in obrambi države. Dokument, ki so ga pripravili za prihajajoče zimsko zasedanje, odseva prizadevanja stranke po hitrejših postopkih vračanja tistih, ki v Nemčiji nimajo več statusa upravičenca do azila. Predlogi so sprožili burne razprave o prihodnosti nemške azilne politike in mednarodnih obveznostih države.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je ob začetku novega leta ponovno sprožila politično razpravo o migracijah z zahtevo po vzpostavitvi možnosti za izgon sirskih državljanov v domovino. Stranka svoje zahteve utemeljuje na podlagi aktualnih podatkov o beguncih, ki kažejo na jasne trende na področju migracijskih tokov. Po mnenju predstavnikov CSU bi morala Nemčija oceniti varnostne razmere v določenih delih Sirije in omogočiti vračanje tistih oseb, ki so storile kazniva dejanja ali predstavljajo grožnjo varnosti. Predlog je v nemškem političnem prostoru že naletel na deljena mnenja, saj kritiki opozarjajo na še vedno nestabilne razmere pod režimom Bašarja al Asada. Kljub temu CSU vztraja pri strožji migracijski politiki, ki bi vključevala tudi revizijo statusa sirskih beguncev. Ta poteza velja za del širše strategije stranke, da pred prihajajočimi volitvami nagovori volivce, ki so nezadovoljni s trenutnim upravljanjem migracijskih vprašanj na zvezni ravni.

Državno tožilstvo v Dresdnu je uradno vložilo obtožnico proti dvema državljanoma Sirije, ki sta osumljena avgustovskega napada z nožem na mestnem vlaku. Incident, ki se je zgodil v dresdenski mestni četrti, je zaradi svoje narave in okoliščin pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost. Preiskovalci so po večmesečnem zbiranju dokazov in zasliševanju prič razkrili podrobnosti, ki sta jih osumljenca načrtovala pred samim dejanjem. Po navedbah tožilstva sta obtoženca namerno napadla potnike, pri čemer so bile uporabljene nevarne hladne orožje. Oblasti dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za kaznivo dejanje, ki je vplivalo na občutek varnosti v javnem potniškem prometu. Podrobnejše informacije o motivih in morebitnih povezavah osumljencev z radikalnimi skupinami so trenutno predmet nadaljnjih sodnih postopkov, vendar obtožnica že jasno opredeljuje stopnjo njune odgovornosti za povzročene poškodbe.

Poslanci nemške krščansko-socialne unije (CSU) v zveznem parlamentu so na svojem zimskem zasedanju sprejeli ostrejše zahteve glede migracijske politike. Stranka se zavzema za čimprejšnjo vrnitev večine sirskih in afganistanskih beguncev v njihove države izvora, saj ocenjujejo, da se varnostne razmere v določenih delih teh držav izboljšujejo. Poleg tega bavarska deželna skupina predlaga strožje ukrepe tudi za begunce iz Ukrajine, kar vključuje preverjanje njihovega statusa in spodbujanje vrnitve v varna območja države. Predlogi CSU so del širšega prizadevanja stranke za zmanjšanje pritiska na nemški azilni sistem in lokalne skupnosti. Poslanci poudarjajo, da je treba sistematično izvajati deportacije tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito ali so zagrešili kazniva dejanja. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na zvezno vlado v Berlinu, naj redefinira svojo politiko do držav, ki so bile do sedaj označene za popolnoma nevarne za vračanje prebežnikov.

Sirijsko ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da so varnostne sile uspešno preprečile več načrtovanih samomorilskih napadov pripadnikov Islamske države (ISIS), ki so bili usmerjeni proti novoletnim praznovanjem in cerkvam. Po poročanju državne tiskovne agencije Sana so bili napadi načrtovani predvsem v mestu Alep. Na nadzorni točki v okrožju Bab al-Faradž v Alepu so varnostne sile prestregle osumljenega člana teroristične organizacije, ki je ob poskusu aretacije začel streljati na policiste. Operacija je bila del širših prizadevanj za zagotavljanje varnosti med prazničnimi dnevi v državi, ki jo še vedno pretresajo posledice dolgoletnih spopadov. Sirijske oblasti trdijo, da so teroristične celice nameravale izkoristiti javna zbiranja za povzročitev čim večjega števila žrtev. Situacija v Alepu ostaja napeta, vendar so oblasti zagotovile, da so varnostni ukrepi poostreni po vsej državi, da bi preprečili morebitne nadaljnje grožnje s strani skrajnih skupin.

Sirske varnostne sile so na silvestrovo v Alepu preprečile obsežen teroristični načrt skupine Islamska država (IS), ki je ciljala na novoletna praznovanja in krščanska svetišča. Med operacijo v bližini arheološkega najdišča Bab al-Faraj se je samomorilski napadalec razstrelil, pri čemer je ubil enega policista, več drugih pripadnikov varnostnih sil pa je bilo ranjenih. Po navedbah sirskega notranjega ministrstva so teroristi načrtovali vrsto napadov v trenutku, ko so se verniki in prebivalci zbirali na praznovanjih ob vstopu v novo leto. Preiskava incidenta je pokazala, da je bil napadalec neposredno povezan s celicami Islamske države, ki kljub izgubi ozemlja še vedno ohranjajo zmožnost izvajanja asimetričnih napadov. Sirske oblasti so poudarile, da je bila pravočasna intervencija ključna za preprečitev večjega števila žrtev med civilnim prebivalstvom, zlasti v krščanskih četrtih Alepa. Varnostne razmere v državi ostajajo zaostrene, saj ostanki terorističnih skupin še naprej izkoriščajo nestabilnost v regiji za svoje delovanje.

Sirske varnostne sile so v Alepu preprečile načrtovan teroristični napad skupine Islamska država (IS), ki je ciljala na cerkve in množična praznovanja ob novem letu. Po navedbah sirskega notranjega ministrstva se je v središču mesta razstrelil samomorilski napadalec, pri čemer je izgubil življenje en pripadnik varnostnih sil, več ljudi pa je bilo ranjenih. Ministrstvo je v izjavi na svojem kanalu Telegram pojasnilo, da je bila akcija rezultat skrbnega spremljanja celic Islamske države, ki so načrtovale usklajene napade na krščanske verske objekte in javna zbiranja med prazničnim obdobjem. Incident potrjuje grožnje, na katere so v zadnjih tednih opozarjale obveščevalne službe v širši regiji. Skupina Islamska država je namreč prek svojih kanalov pozivala privržence k napadom na nemuslimansko prebivalstvo med božičnimi in novoletnimi prazniki. Čeprav so sirske oblasti uspele preprečiti večji pokol v cerkvah, smrt varnostnika in prisotnost samomorilskih napadalcev kažeta na to, da speče celice organizacije ostajajo aktivne in zmožne izvajanja operacij v mestnih središčih kljub preteklim vojaškim porazom. Operacije proti terorizmu se v okolici Alepa nadaljujejo, s poudarkom na identifikaciji preostalih celic, ki bi lahko ogrozile stabilnost države v pokriznem obdobju.

Na silvestrovo je v Alepu samomorilski napadalec ciljal policijsko patruljo, pri čemer je ubil enega policista in ranil dva pripadnika varnostnih sil. Napadalec je sprožil samomorilski pas, ko so ga policisti poskušali pridržati med varovanjem novoletnih praznovanj.

V sirskem mestu Alep je prišlo do samomorilskega napada, v katerem je bil ubit najmanj en pripadnik varnostnih sil, več drugih pa je bilo ranjenih. Napadalec je ciljal policijsko patruljo v trenutku, ko so se razmere v mestu po nedavnih nemirih ponovno zaostrile. Po poročanju lokalnih virov je žrtev pripadnik sil pod vodstvom Abuja Mohameda al-Jolanija, kar kaže na ciljno usmerjeno nasilje proti določenim frakcijam, ki nadzorujejo območje. Napad se je zgodil 22. decembra 2025 v kontekstu povečane nestabilnosti v regiji, kjer se različne oborožene skupine borijo za prevlado po umiku sil osrednje vlade. Incident je povzročil preplah med civilnim prebivalstvom in dodatno otežil humanitarno situacijo v porušenem mestu. Varnostne sile so po eksploziji območje zaprle in začele s preiskavo, vendar zaenkrat nobena skupina ni prevzela odgovornosti za dejanje. Eksplozija v Alepu je sledila poročilom o predhodnih incidentih v mestu, kar kaže na stopnjevanje cikla nasilja v severni Siriji.

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je od vlade Združenega kraljestva zahtevalo uradna pojasnila glede odločitve iz leta 2019, s katero je država Shamimi Begum odvzela britansko državljanstvo. Begum je London zapustila leta 2015 kot 15-letna deklica, da bi se pridružila teroristični skupini Islamska država v Siriji. Sodniki v Strasbourgu so vprašanja osredotočili na vprašanje, ali je bila Begum žrtev trgovine z ljudmi in kako se njena obravnava sklada z mednarodnimi obveznostmi države do takšnih žrtev. Odvetniki Begumove vztrajajo, da bi jo moralo Združeno kraljestvo obravnavati kot mladoletno žrtev novačenja, ne pa ji preprečiti vrnitve v domovino. Intervencija evropskega sodišča je sprožila ostre odzive v britanski politiki, predvsem med člani konservativne stranke in stranke Reform UK, ki sodišču očitajo vmešavanje v suverene odločitve države glede nacionalne varnosti. Sodišče zdaj preučuje, ali je London s svojo potezo kršil konvencijo o človekovih pravicah, zlasti v kontekstu dolžnosti zaščite ranljivih oseb pred izkoriščanjem s strani terorističnih mrež. Postopek bi lahko pomenil precedens za druge podobne primere evropskih državljanov, ki so ostali ujeti v taboriščih na severu Sirije.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novimi napadi, če bi Teheran poskušal znova oborožiti. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnega koli napada ZDA ali Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se v ponedeljek sestala v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta uskladila stališča glede bližnjevzhodne varnostne politike. Trump je med srečanjem Iranu zagrozil s silovitimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoje jedrske zmogljivosti ali program balističnih izstrelkov, ki so bili tarča ameriških in izraelskih napadov že v začetku letošnjega leta. Predsednik ZDA je poudaril, da natančno spremljajo dejavnosti Islamske republike in da ne bodo oklevali pri uporabi strateških bombnikov B-2 za uničenje morebitnih novih lokacij za bogatenje urana. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja razpravljala o usodi krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanje Hamas posvaril pred hudimi posledicami, če se ne bo razorožilo v dogovorjenem roku, hkrati pa je izrazil podporo Netanjahuju pri izvajanju druge faze mirovnega načrta. Kljub preteklim poročilom o nesoglasjih je Trump pohvalil Izrael za izpolnjevanje obveznosti, medtem ko je Netanjahu srečanje označil za izjemno produktivno. Izraelska stran je ob tem Trumpu podelila najvišje civilno odlikovanje, kar se je prvič v zgodovini zgodilo tujemu državljanu. Iran se je na grožnje odzval z napovedjo ostrega in nepredstavljivega povračilnega ukrepa. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da bo Teheran na vsako agresijo odgovoril s silo, medtem ko je Kremelj vse vpletene strani pozval k zadržanosti in deeskalaciji napetosti, da bi preprečili izbruh širšega regionalnega konflikta.

Iran je preko svojega ambasadorja pri ZN obsodil Trumpove nove grožnje in napovedal oster odgovor na kakršno koli agresijo ZDA ali Izraela. Iranski uradniki so opozorili na takojšnje povračilne ukrepe v primeru napada.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v ponedeljek na Floridi opravila ključne pogovore o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Trump je Iranu zagrozil z novimi, uničujočimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj jedrski program ali raketni arzenal. Izjavil je, da ZDA natančno vedo, kje se nahajajo ključni iranski objekti, in opozoril, da ne bo okleval z uporabo strateških bombnikov B-2, če se bo to izkazalo za potrebno. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian razglasil »popolno vojno« proti Zahodu in obljubil oster odgovor na vsako morebitno agresijo. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja obravnavala tudi drugo fazo krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanju Hamas postavil ultimat za razorožitev, v nasprotnem primeru pa zagrozil s hudimi posledicami. Kljub poročilom o trenjih med Washingtonom in Tel Avivom glede hitrosti mirovnega procesa, sta voditelja pokazala enotno fronto. Netanjahu je srečanje označil za izjemno produktivno in Trumpu podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje. Ob robu srečanja je Trump spodbudil Izrael tudi k diplomaciji z novim sirskim vodstvom, kar nakazuje na morebitno preoblikovanje regionalnih zavezništev pod ameriškim pokroviteljstvom.

Po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem napadu na Iran v primeru poskusov ponovne oborožitve, so iranski uradniki napovedali takojšnje povračilne ukrepe v primeru kakršnegakoli napada ZDA ali Izraela. Iranski ambasador pri ZN je Trumpove grožnje obsodil v pismu Varnostnemu svetu ZN.

Leto 2025 so v svetovnem merilu najbolj zaznamovale osebnosti, ki so s svojimi dejanji in življenjskimi zgodbami krojile politično realnost in družbeni diskurz. Med najizrazitejšimi figurami izstopa Ahmed al-Sharaa, nekdanji džihadistični voditelj, znan pod imenom Abu Mohammed al-Jolani, ki se je v letu 2025 prelevil v začasnega predsednika Sirije. Njegov vzpon od radikalnega upornika do državnika predstavlja enega najpomembnejših političnih preobratov v regiji Blizhnjega vzhoda. Poleg političnih sprememb v Siriji je pozornost svetovne javnosti ponovno pritegnila Virginia Giuffre, osrednja oseba v primeru pokojnega ameriškega finančnika Jeffreyja Epsteina. Njeno vztrajanje pri iskanju pravice in izpostavljanje zlorab v vplivnih krogih je še naprej spodbujalo razprave o odgovornosti elit. Obe osebnosti, čeprav z različnih področij, simbolizirata dinamiko leta 2025, v katerem so se prepletale drastične geopolitične spremembe in dolgotrajni sodni procesi z močnim moralnim predznakom.

Ameriška vojska je v zadnjih desetih dneh v Siriji izvedla 11 vojaških operacij, v katerih je bilo ubitih ali zajetih skoraj 25 operativcev teroristične skupine Islamska država (IS). Po poročanju ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM) so te misije sledile obsežnim napadom na infrastrukturo in skladišča orožja IS, ki so se začeli 19. decembra in vključevali 70 tarč po celotni osrednji Siriji. Vojaško posredovanje je bilo neposreden odgovor na nedavno zasedo, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in civilni tolmač. Operacije so bile usmerjene tako proti visokim predstavnikom skupine kot tudi proti navadnim borcem. V zadnjih dneh so sile pod vodstvom ZDA ob sodelovanju regionalnih partnerjev ubile najmanj sedem pripadnikov IS, zajele preostale borce ter uničile štiri večja skladišča orožja. Admiral Brad Cooper je ob tem poudaril neomajno zavezanost k izkoreninjenju grožnje, ki jo IS predstavlja za varnost ZDA in celotne regije. Povečano sodelovanje med ameriškimi silami in lokalnimi zavezniki v Siriji kaže na stopnjevanje prizadevanj za preprečitev ponovnega vzpona te teroristične organizacije.

Iran je zagrozil z ostrim in takojšnjim odgovorom na vsakršno agresijo ZDA ali Izraela, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovil grožnje z novimi napadi, če bo Teheran obnovil svoj jedrski ali raketni program. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril, da se bo Iran ostro odzval na vsak napad.

Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija v torek uvedle začasno policijsko uro, ki bo trajala trinajst ur dnevno. Ukrep so oblasti sprejele po valu nasilnih incidentov in sektorskega nasilja, ki je zajelo četrti z večinsko alavitskim prebivalstvom. Poročila navajajo, da so bili v napadih tarče trgovine in vozila, ki so jih neznanci vandalizirali, razmere pa so terjale tudi smrtne žrtve. Latakija velja za trdnjavo alavitske manjšine, ki ji pripada tudi nekdanji predsednik Bašar al Asad. V povezavi z nemiri in dejavnostmi, povezanimi s prejšnjim režimom, so sirske oblasti aretirale 21 oseb. Po navedbah lokalnega poveljstva notranje varnosti se policijska ura začenja ob 17. uri po lokalnem času in je namenjena stabilizaciji varnostnih razmer v tem strateško pomembnem pristaniškem mestu. Gre za enega resnejših izbruhov nasilja v regiji po nedavnih političnih spremembah v državi, kjer se nove oblasti spopadajo z globokimi sektorskimi razkoli.