APDEJT.si

V nemški televizijski oddaji Markus Lanz je prišlo do burne razprave med voditeljem in državno sekretarko CDU Serap Güler glede politike vračanja beguncev v Sirijo. Razpravo so sprožile izjave zunanjega ministra Wadephula, ki so ponovno odprle migracijsko debato. Gülerjeva je branila prizadevanja vladne koalicije, kar je povzročilo oster verbalni spopad z Lanzom.

Severna Koreja je obsodila najnovejše ameriške sankcije, ki ciljajo na posameznike in organizacije, obtožene nezakonitih dejavnosti. Kremelj je sporočil, da so bili obveščeni o ameriškem testiranju medcelinskega balističnega izstrelka Minuteman III. Generalni direktor IAEA, Rafael Grossi, je kritiziral odločitev Donalda Trumpa o nadaljevanju testiranja jedrskega orožja, rekoč da to kaže na zaostrovanje globalne krize. ZDA pa so pozvale Varnostni svet ZN k umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmadu al-Sharaaju pred njegovim obiskom v Washingtonu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

V Michiganu so aretirali še dva osumljenca v povezavi z domnevno teroristično zaroto, ki naj bi jo izvedli na noč čarovnic. Aretaciji sta bili izvedeni v New Jerseyju.

Grška "Svetovna protimperialistična platforma" (PAP) je bila znova razkrinkana, ko so njeni apologeti ruske in kitajske buržoazije v imperialističnem rivalstvu z ZDA in evroatlantskim taborom molčali o fašističnem shodu v Sankt Peterburgu. Nikos Ampatielos iz KKE je poudaril, da bi morali mladi zahtevati več sredstev za izobraževanje, namesto za vojaško opremo. Demokratična oblast v Patrasu je odstranila table štirih velikih bank iz šolskih prostorov v znak protesta proti njihovi vlogi pri izkoriščanju grškega ljudstva. Generalni sekretar KKE Dimitris Kucubas je vladi sporočil, da ima močnega nasprotnika v ljudstvu in njegovem gibanju, ki se ne bo pustilo prevarati.

Švedsko prizivno sodišče je potrdilo obsodbo Line Ishaq, 53-letne ženske iz Halmstada, na 12 let zapora zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in hudih vojnih zločinov, storjenih v Siriji. Ishaqova je bila spoznana za krivo, ker je med vladavino Islamske države (IS) zasužnjevala ženske in otroke jazidov ter jih izpostavljala zlorabam.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Filippo Grandi, svari, da bi lahko znatno zmanjšanje sredstev za humanitarno pomoč v novem proračunu povzročilo ponovitev begunske krize iz leta 2015. Opozoril je, da je bilo zmanjšanje pomoči sosednjim državam Sirije eden glavnih razlogov za migracije leta 2015, in pozval Bundestag k ukrepanju pred končnimi posvetovanji o proračunu.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

Ameriško ministrstvo za finance je s seznama sankcij umaknilo sirijskega predsednika Ahmeda Šaro in ministra za notranje zadeve Enesa Hattapa. Odločitev je bila sprejeta na podlagi zahteve Varnostnega sveta Združenih narodov, sprejete 6. novembra.

Vladimir Putin in Benjamin Netanjahu sta se po telefonu pogovarjala o prekinitvi ognja v Gazi, izmenjavi pridržanih, iranskem jedrskem programu in regionalni stabilizaciji. Pogovor je potekal pred glasovanjem Združenih narodov o stabilizacijskih silah v Gazi.

Donald Trump je grozil kontrolorjem zračnega prometa, ki niso prišli na delo zaradi zaustavitve vlade v ZDA, da jim bo ukinil plače. Medtem je senat ZDA sprejel začasni ukrep financiranja, ki naj bi končal rekordno 41-dnevno zaustavitev vlade.

Združene države Amerike se pripravljajo na vzpostavitev vojaške prisotnosti v letalski bazi blizu Damaska do konca leta. Namen tega je podpora varnostnemu paktu med Sirijo in Izraelom, ki ga posreduje Washington. Pogovori o uporabi letalske baze že potekajo med ZDA in novo sirsko vlado.

Izraelska vojska je obtožila libanonsko oboroženo skupino Hezbolah, da si prizadeva obnoviti svoje bojne sposobnosti v južnem Libanonu, kar ogroža varnost Izraela in spodkopava lanski dogovor o prekinitvi ognja. Izraelske sile izvajajo napade na cilje Hezbolaha južno od reke Litani, kar naj bi kršilo sporazum o prekinitvi ognja.

Novo poročilo poziva vlado Združenega kraljestva, naj prostovoljno omogoči vrnitev nekdanje članice ISIL (ISIS) Shamime Begum in drugih državljanov iz Sirije. Poročilo poudarja, da bi morala država prevzeti odgovornost za svoje državljane, ki so se pridružili terorističnim skupinam, še posebej, če so izrazili obžalovanje.

Zunanji minister Johann Wadephul je tarča kritik CDU in CSU zaradi izjav glede vračanja beguncev v Sirijo. Nasprotno pa mu je zunanji politik SPD, Adis Ahmetović, izrekel podporo. Wadephul (CDU) je sicer nasprotoval vračanju beguncev v Sirijo, kar je sprožilo še več kritik iz vrst Unije.

Ameriški State Department je uradno sporočil, da je predsednika Sirije v prehodnem obdobju, Ahmeda aš-Šaraa, umaknil s seznama teroristov. Razlogi za to odločitev niso bili navedeni v sporočilu za javnost.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je odprl podnebni vrh COP30 v četrtek v Belému in pozval voditelje, da obljube spremenijo v dejanja. Poudaril je prizadevanja Brazilije znotraj skupine BRICS. Predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen, se je udeležila vrha COP30, kjer jo je sprejel Lula da Silva.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta podrobno razpravljala o dogajanju na Bližnjem vzhodu, iranskem jedrskem programu in situaciji v Siriji.

V provinci Suvajda na jugu Sirije so se obnovili spopadi med oboroženimi druzijskimi skupinami in vladnimi silami. Obe strani se medsebojno obtožujeta kršitev premirja, ki je prekinilo nasilne boje v juliju. Situacija ostaja napeta in obstaja bojazen pred nadaljnjo eskalacijo.

Članek analizira napade Donalda Trumpa na Venezuelo ter gospodarski vpliv ameriških sankcij. Primerja razmere z uspešno zahodno vojno za spremembo režima v Siriji, pri čemer izpostavlja podobnosti in razlike med državama.