Na Višjem javnem tožilstvu v Beogradu je potekalo zaslišanje 34-letnega Aleksandra L., ki je osumljen povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom. Incident se je zgodil 31. decembra 2025 v Mladenovcu, ko je osumljenec pod močnim vplivom alkohola z vozilom trčil v pešca M. M. Slednji je zaradi hudih poškodb umrl dan kasneje v bolnišnici. Osumljenec je med zaslišanjem krivdo zanikal, čeprav so testi alkoholiziranosti ob nesreči pokazali prisotnost 1,17 promila alkohola v krvi. Tožilstvo je za osumljenca predlagalo pripor, saj mu očitajo storitev težkega kaznivega dejanja proti varnosti javnega prometa. Primer ponovno odpira vprašanja o varnosti na srbskih cestah, zlasti v času praznikov, ko je nadzor nad alkoholiziranostjo voznikov ključnega pomena.

Višje sodišče v Nišu je ukinilo pripor Dragani Sotirovski, nekdanji županji Niša, ki je obtožena zlorabe uradnega položaja. Sodišče ji je namesto pripora odredilo ukrep prepovedi zapuščanja stanovanja.

Višje sodišče v Zaječarju je Dejanu Dragojeviću in Srđanu Jankoviću, osumljenima za umor dvoletne Danke Ilić, podaljšalo pripor za dodatnih 30 dni.

Predsednik Stranke svobode in pravice (SSP) Dragan Đilas je sporočil, da tožilstvo po enem letu še ni začelo postopka proti skupini huliganov Srbske napredne stranke (SNS), ki naj bi pretepli njega in člana SSP Đorđa Aleksića. Đilas je pozval MUP in tožilstvo, naj mu vrneta pulover.

V dokumentih, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, se pojavlja ime Nade Marčinkovo, rojene leta 1985. Priče trdijo, da jo je Epstein kot štirinajstletnico pripeljal iz Jugoslavije in jo imel za svojo seksualno robinjo. Policijski detektiv Joe Recarey je o tem pričal že leta 2006 na Floridi.

Posebno tožilstvo Republike Kosovo je vložilo obtožnico proti 21 osebam zaradi vojnega zločina proti civilnemu prebivalstvu, ki se je zgodil 15. januarja 1999 v vasi Rečak. Obtožnica se nanaša na poboj 45 civilistov albanske narodnosti, kar je v tistem času predstavljalo enega najbolj pretresljivih dogodkov med vojno na Kosovu. Tožilstvo je ob vložitvi obtožnice podalo predlog za sojenje v odsotnosti, saj obtoženci niso dosegljivi kosovskim pravosodnim organom. Med obtoženimi so posamezniki z inicialkami O. S., R. M., K. J. in drugi, ki jih preiskovalci bremenijo neposredne odgovornosti ali sodelovanja pri usmrtitvah. Masaker v Rečaku je bil ključni dogodek, ki je sprožil ostrejše ukrepanje mednarodne skupnosti in kasnejše posredovanje zveze Nato proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Kosovske oblasti s tem postopkom po več kot dveh desetletjih znova poskušajo doseči pravno zadoščenje za žrtve in njihove svojce.

Posebno tožilstvo Republike Kosovo je v torek vložilo obtožnico v odsotnosti proti osumljencu za vojne zločine nad albanskim civilnim prebivalstvom med vojno v letih 1998 in 1999. Obtoženec je po navedbah tožilstva odgovoren za sodelovanje pri umoru 13 civilistov. Ta poteza pravosodnih organov predstavlja del širših prizadevanj kosovskih oblasti za procesuiranje storilcev vojnih hudodelstev, ki so se v preteklosti izmikali roki pravice. Preiskava se osredotoča na dogodke iz časa spopadov, ko so srbske sile izvajale represijo nad lokalnim prebivalstvom. Tožilstvo poudarja, da zbiranje dokazov za zločine, ki so se zgodili pred več kot dvema desetletjema, ostaja prioriteta pri zagotavljanju pravičnosti za žrtve in njihove svojce. Vložitev obtožnice v odsotnosti omogoča nadaljevanje pravnih postopkov kljub nedostopnosti obtoženca, kar je ključno v primerih, ko se osumljenci nahajajo v tujini ali sosednjih državah.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico v odsotnosti proti 21 nekdanjim pripadnikom Vojske Jugoslavije (VJ) in MUP Srbije zaradi domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih storili v vasi Račak leta 1999. Obtoženi so bili pripadniki 243. mehanizirane brigade Treće armije, znanega kot "Prištinski korpus".

Višje sodišče v Beogradu je 5. novembra 2025 izdalo sodbo v pravdnem postopku, s katero je Vladimirju in Miljani Kecmanović naložilo plačilo nematerialne škode v višini 2,6 milijona dinarjev. Gre za odškodnino, ki jo morata starša mladoletnega storilca K. K. solidarno izplačati ranjenemu učencu A. B., ki je bil poškodovan med množičnim streljanjem na Osnovni šoli Vladislav Ribnikar v maju 2023. Sodišče je s tem ponovno potrdilo civilno odgovornost staršev za dejanja njihovega otroka. Sodba sledi nizu podobnih pravnih postopkov, ki so jih sprožile žrtve in njihovi svojci proti družini Kecmanović. Gre za eno izmed več izrečenih sodb, ki obravnavajo posledice tragičnega dogodka, v katerem je takrat 13-letni učenec ubil devet vrstnikov in šolskega varnostnika, več drugih pa huje ranil. Višina odškodnine v tem primeru znaša približno 22.000 evrov, namenjena pa je ublažitvi telesnih in duševnih bolečin, ki jih je utrpel ranjeni mladoletnik.

Kosovsko tožilstvo je v torek vložilo obtožnico proti 21 nekdanjim srbskim policistom, ki jih bremeni vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu v vasi Račak. Po navedbah tožilstva so obtoženi sodelovali v operaciji srbskih sil 15. januarja 1999, ko je bilo v omenjeni vasi ubitih 45 albanskih civilistov. Trenutna obtožnica se osredotoča na uboj 42 civilistov ter druge kršitve mednarodnega prava med vojno na Kosovu. Dogodek v Račaku velja za enega najbolj pretresljivih trenutkov konflikta, saj je mednarodno skupnost spodbudil k odločnejšemu ukrepanju, ki je kasneje vodilo do posredovanja zveze Nato proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Preiskava primera je trajala več desetletij, saj so številni osumljenci nedostopni kosovskim organom pregona. Kosovske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile pomen pregona odgovornih za vojne zločine kot ključnega elementa za doseganje pravičnosti in stabilizacije v regiji. Srbija po drugi strani še vedno uradno zavrača navedbe o načrtnem poboju civilistov in dogodek pogosto označuje za spopad z oboroženimi uporniki, kar ostaja ena glavnih točk spora med Prištino in Beogradom pri normalizaciji odnosov.

Višje sodišče v Beogradu je Nemanjo Šućurovića obsodilo na 14 let zapora zaradi večletnega fizičnega in psihičnega nasilja nad njegovo 50-letno izvenzakonsko partnerko, ki je zaradi poškodb umrla 21. junija 2024.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je vložilo obtožnico proti Zoranu Simaniću in Draganu Joviću zaradi njunega domnevnega sodelovanja v genocidu v Srebrenici. Simanić, znan tudi kot Zajdo, in Jović, znan tudi kot Mujo, sta oba državljana Bosne in Hercegovine ter Srbije. Za genocid in druge zločine, storjene v Srebrenici, je bilo do zdaj pravnomočno obsojenih že več kot 50 oseb, z zaporno kaznijo, ki presega 700 let.

Višje javno tožilstvo v Novem Sadu je napovedalo pritožbo na odločitev Višjega sodišča v Novem Sadu, ki je oprostilo del obtoženih v primeru zrušenja nadstrešnice na železniški postaji 1. novembra 2024, ko je umrlo 16 ljudi, ena oseba pa je bila hudo poškodovana. Tožilstvo meni, da obstajajo utemeljeni razlogi za pritožbo na odločitev sodišča.

V Črni gori je nadzornik v nacionalnih parkih postal Predrag Gluščević, ki je bil obsojen zaradi goljufije. V Budvi je policija obravnavala primer vrstniškega nasilja, kjer je dvanajstletnik napeljeval enajstletnika k neprimernemu vedenju do drugega otroka. Tožilstvo je ugotovilo, da zaradi starosti storilci niso kazensko odgovorni. Abazović kritizira oblast zaradi odnosa do otrok, potem ko je parlament zavrnil višji otroški dodatek. Črna gora se sooča tudi z lažnimi dojavami o bombah v šolah, sodiščih in javnih objektih.

Višje sodišče v Nišu je potrdilo obtožnico proti nekdanji županji Niša, Dragani Sotirovski, zaradi zlorabe uradnega položaja. Sotirovski je obtožena, da je oškodovala mestni proračun za 250 milijonov dinarjev.

Apelacijsko sodišče v Nišu je potrdilo obsodbo vzgojiteljice M.S. iz Vladičinega Hana na dve leti zapora. Obsojena je bila zaradi kaznivega dejanja zapustitve nemočne osebe, saj je otroke v vrtcu pustila brez nadzora. Medtem je štiriletni deček Dimitrije pogoltnil želod in se zadušil. Vzgojiteljica je priznala, da je otroke pustila brez nadzora, vendar se je izrekla za nedolžno.

Vlada Srbije tudi v drugem roku, ki se izteče čez deset dni, ne bo izpolnila priporočil GRECO za preprečevanje korupcije v izvršilni oblasti in policiji, izdanih leta 2022. Transparentnost Srbija ugotavlja, da vlada ponovno zamuja z roki za boj proti korupciji, reforme pa so "na čakanju" do leta 2028. Le vsak peti vršilec dolžnosti je bil imenovan v skladu z zakonom. Vlada tudi ne bo izpolnila priporočil GRECO, kot je primer pri TOK.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića Hrvaška išče zaradi suma storitve vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki in zločinov na območju Grubišnega Polja med Domovinsko vojno. Hrvaška je v stiku s črnogorskimi oblastmi.

Poleg obtožnice proti nekdanjemu pazniku B. T. v Prištini, ki jo bremenijo vojnih zločinov nad albanskimi zaporniki, je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnice proti osmim osebam zaradi vojnih zločinov, storjenih nad Srbi in Bošnjaki.

Črnogorska policija je v Bijelom Polju po pregledu avto-odpada podala kazensko ovadbo zaradi tihotapljenja vozil. V Tivtu je moški iz BiH prevaral domačina za 1.500 evrov. Poleg tega je policija v Tivtu podala kazensko prijavo proti prebivalcu Podgorice zaradi prevare. V Tuzli pa je bil Vejsil Halilović obsojen na tri leta zapora zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola in drog, v kateri je umrla Ajla Nuhanović.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je pozdravil aretacijo Milorada Kovačevića v Črni gori. Kovačevića, ki ga Hrvaška išče zaradi vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki, so aretirali v občini Zeta blizu Podgorice. Po aretaciji so ga privedli k sodniku Višjega sodišča v Podgorici.

Na Kosovu so v Lešku aretirali nekdanjega pripadnika srbskega Ministrstva za notranje zadeve (MUP) V. M. Aretacija je povezana s sumom, da je osumljenec sodeloval s srbskimi varnostnimi strukturami, vključno s primerom ugrabitve Milana Vukašinovića.

Neformalna skupina srbskih sodnikov in tožilcev "Odbrana struke" se je obrnila na evropske institucije zaradi političnih pritiskov, javnih napadov in poskusov zastraševanja, ki po njihovem mnenju ogrožajo neodvisnost pravosodja v Srbiji. Opozorili so na nujnost sprememb zakonodaje.

Srbska policija je aretirala 32 oseb, ki so osumljene davčnih prevar, pranja denarja in neupravičenega izkazovanja zneskov za vračilo davka. Osumljenci naj bi z izdajanjem lažnih računov oškodovali srbski proračun za več kot 389 milijonov dinarjev.

Višje javno tožilstvo v Beogradu je sporočilo, da je bil odvetnik Čedomir Stojković aretiran zaradi suma, da je od aprila 2022 do decembra 2025 preko objav na družbenih omrežjih pozival k nasilnemu strmoglavljenju najvišjih državnih organov in s tem k nasilni spremembi ustavne ureditve. Odrejen mu je bil 48-urni pripor.

Srbski odvetnik Čedomir Stojković, ki je bil aretiran v ponedeljek, je bil po zaslišanju izpuščen, da se v nadaljevanju postopka brani s prostosti. Višje javno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje spodkopavanja ustavne ureditve zaradi serije objav na družbenih omrežjih v obdobju od leta 2022 do danes. Tožilstvo trdi, da je Stojković s svojimi zapisi domnevno pozival k nasilnemu strmoglavljenju najvišjih državnih organov in njihovih predstavnikov. Stojković je po izpustitvi na družbenem omrežju Facebook objavil zapisnik zaslišanja in zavrnil vse očitke. Poudaril je, da gre za politični pregon in osebno maščevanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Po njegovih besedah je povod za aretacijo vložitev tožbe v povezavi s projektom "Sarajevo safari". Primer sproža vprašanja o svobodi govora in pritisku na pravne zastopnike, ki kritizirajo aktualno srbsko oblast.

Apelacijsko sodišče v Beogradu je sprejelo odločitev o trajni zaplembi dela premoženja Darka Šarića, obsojenca, za katerega se sumi, da je bilo pridobljeno s kaznivimi dejanji. Odločitev sodišča predstavlja pomemben korak v boju proti organiziranemu kriminalu v Srbiji.

Tožilstvo v Novem Sadu se je uradno pritožilo na odločitev tamkajšnjega višjega sodišča, ki je prejšnji teden zavrnilo obtožnico proti nekdanjemu ministru za gradbeništvo Goranu Vesiću in še petim osebam. Sodišče je svojo odločitev o zavrnitvi utemeljilo s pomanjkanjem dokazov, ki bi utemeljili sum storitve kaznivega dejanja v zvezi s padcem nadstreška na novosadski železniški postaji. Tožilstvo vztraja, da so v obtožnem aktu podani vsi potrebni elementi za nadaljevanje kazenskega postopka. Tožilci v pritožbi zahtevajo, da višje sodišče bodisi spremeni svojo odločitev in obtožnico potrdi bodisi zadevo vrne v ponovni postopek. Poleg Vesića so med obtoženimi še nekdanja direktorica podjetja Infrastruktura železnice Srbije Jelena Tanasković in Anita Dimovski ter trije drugi posamezniki. Tragedija, ki je zahtevala 15 smrtnih žrtev, je v Srbiji sprožila val protestov in zahtev po odgovornosti najvišjih državnih funkcionarjev.

Študenti v Srbiji za 28. december napovedujejo velik protest, ki bo potekal z mrežnim povezovanjem z državljani. Na več kot 200 lokacijah po Srbiji bodo imeli štande, kjer bodo državljani lahko s podpisom in kontaktnimi podatki izrazili podporo zahtevi po volitvah. Študenti poudarjajo, da ne zahtevajo volitev samo študenti, ampak tudi ljudstvo, in pozivajo vse, da se udeležijo protesta.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da se ne vmešava v delo pravosodja glede primera padca nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu, v katerem je umrlo 16 ljudi. Kljub temu je poudaril, da mora biti pravici zadoščeno in da odločitev Višjega sodišča v Novem Sadu, ki je ustavilo postopek proti Veselinoviću in še petim osebam, ne pomeni vmešavanja v sodni postopek.

Janko Veselinović iz Stranke svobode in pravičnosti (SSP) je ocenil, da je Višje sodišče v Novem Sadu sprejelo odločitev o ustavitvi dela postopka proti obtoženim v primeru padca nadstrešnice pod pritiskom oblasti. Po njegovih besedah naj bi ta "vrh" vključeval tudi predsednika Srbije Aleksandra Vučića in druge, ki so odgovorni za omenjeni dogodek.

Podpredsednica Stranke svobode in pravice (SSP) je funkcionarja Srbske napredne stranke (SNS) Vladimirja Mandića obtožila, da je član organizirane kriminalne združbe. Po njenih besedah naj bi Mandić odgovarjal zaradi pranja denarja, nezakonitega vpliva na volilni proces in spodbujanja nasilja v Srbiji.

Višje javno tožilstvo v Novem Sadu je vložilo pritožbo na Apelacijsko sodišče v Novem Sadu zoper odločitev Višjega sodišča v Novem Sadu, ki je ustavilo postopek proti Goranu Vesiću, Jeleni Tanasković, Aniti Dimoski, Milanu Spremiću in še trem drugim osebam v zvezi s padcem nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024, v katerem je umrlo 16 ljudi.

Višje sodišče v Beogradu je začetek glavne obravnave v ponovljenem postopku proti Vladimirju in Miljani Kecmanović, staršema dečka, ki je maja 2023 v osnovni šoli Vladislav Ribnikar ubil deset ljudi, razpisalo za 29. januar. Odločitev sledi nedavni razveljavitvi prvostopenjske sodbe s strani pritožbenega sodišča, ki je zadevo vrnilo v novo odločanje. Višji javni tožilec je ob napovedi novega sojenja poudaril, da bo tožilstvo vztrajalo pri izreku najstrožjih možnih kazni za oba obtoženca. Vladimir Kecmanović je obtožen težkega kaznivega dejanja zoper splošno varnost, ker naj bi sina naučil streljati in mu omogočil dostop do orožja, medtem ko je proti Miljani Kecmanović vložena obtožnica zaradi nedovoljenega posedovanja streliva. Tragedija, ki se je zgodila 3. maja 2023, ko je takrat 13-letni učenec ubil devet vrstnikov in šolskega varnostnika, še vedno močno pretresa srbsko javnost in sproža številne pravne ter družbene razprave o odgovornosti staršev za dejanja mladoletnikov.

Do 19. ure zadnjega dne preteklega tedna je Republiški geodetski zavod prejel 303.896 prijav za legalizacijo nelegalnih objektov v Srbiji, ki se izvajajo po zakonu "Svoj na svome".

V Beogradu so aretirali 52-letnega N.S., ki je osumljen kaznivega dejanja zalezovanja. Po nalogu javnega tožilca so ga pridržali do 48 ur. Osumljenec naj bi od septembra do 19. decembra 2025 poskušal vzpostaviti stik z žensko, ki se mu je izogibala.

Novinar časnika Danas, Uglješa Bokić, je bil zaslišan na policijski postaji v Novem Sadu po nalogu tožilstva. Bokić je zavrnil razkritje svojih virov informacij v zvezi z objavo delov policijske beležke o aretaciji novosadskega odvetnika. Sam poziv tožilstva dojema kot pritisk na svoje delo in neodvisno novinarstvo, poudarja pa tudi, da zakon ščiti novinarje in njihove vire.

Srbska policija je priprla J.P., osumljenega napada na novinarko televizije Insajder Natašo Mijušković, ki se je zgodil 2. novembra v šotorskem naselju pred srbsko skupščino. Osumljenemu je odrejen 48-urni pripor zaradi kaznivega dejanja prisile. Asocijacija neodvisnih elektronskih medijev (ANEM) je izrazila prepričanje, da bo sankcioniranje napada poslalo jasno sporočilo, da se ometanja novinarjev, grožnje in nasilje ne bodo tolerirali.

V Srbiji so danes potekale volitve za pet članov Visokega sveta tožilstva (VST) iz vrst javnih tožilcev na vseh ravneh. 762 tožilcev je izbiralo predstavnike osnovnih in višjih javnih tožilstev. Oblikovan bo organ, ki bo odločal o izbiri, kaznovanju in zaščiti javnih tožilcev. Pričakuje se boj med različnimi strujami v srbskem tožilstvu, kot sta Zagorka Dolovac in Nenad Stefanović.

Študenti so nadaljevali z zbiranjem podpisov za razpis izrednih parlamentarnih volitev na več kot 400 stojnicah v več kot 100 mestih po Srbiji. Akcija, ki poteka pod sloganom "Raspiši pobedu", beleži velik odziv državljanov in podporo rektorja, kirurga Dugalića in košarkarja Bodiroge, ki so se srečali z njimi na Studentskem trgu v Beogradu.

Načelnik generalštaba Vojske Črne gore, Miodrag Vuksanović, je sporočil, da je bil komodor Darko Vuković odstavljen s položaja zaradi disciplinskega postopka. Vuksanović trdi, da so bili Vukovićevi postopki v zadnjem času v neskladju z Ustavo in zakonom.

Minister za pravosodje Nenad Vujić je ocenil, da je ravnanje predsednika Visokega sveta tožilstva Branka Stamenkovića kršitev zakona in poslovnika VST. Zahteval je, da se nemudoma razveljavi odločba o zavrnitvi vseh pritožb na volitve članov VST.

Osnovno državno tožilstvo v Podgorici je vložilo obtožnico proti srbskima državljanoma J. J. in S. R. iz Pančeva zaradi kaznivega dejanja kršitve družinskih obveznosti, ki je povzročilo smrt njunega dvoletnega otroka. Po navedbah tožilstva sta obtoženca 5. oktobra 2024 v Podgorici zapustila mladoletno hčer A. J., rojeno oktobra 2022, v kritičnem zdravstvenem stanju in brez ustrezne medicinske pomoči. Otrok je bil v stanju hude podhranjenosti in bolezni prepuščen v oskrbo sestri enega od obtožencev. Deklica je v njeni družinski hiši podlegla bolezni v zgodnjih jutranjih urah 6. oktobra 2024. Tožilstvo staršema očita zavestno zanemarjanje zakonsko določenih dolžnosti, kar je privedlo do tragičnega izida. Primera se spopadajo pravosodni organi v Črni gori, saj se je dogodek odvil v glavnem mestu te države, kljub temu da sta obtoženca državljana Srbije.

Odvetnik Vidosava Mitrovića iz Leška, ki ga je kosovska policija aretirala zaradi domnevne pomoči pri poskusu umora Milana Vukašinovića, je izjavil, da je njegov klient podal izjavo, v kateri je zanikal vpletenost v dogodek in navedel, da ima preverljiv alibi.

Osnovno javno tožilstvo v Novem Pazaru je vložilo obtožnico proti 11 osebam, ki naj bi 29. julija pred Državno univerzo napadle policiste. Obtožnica bremeni R.D., N.H., Č.S., R.I., O.E., Š.F., LJ.M., G.M., D.A. in Š.E. napada na uradno osebo pri opravljanju službene dolžnosti, za kar jim grozi od enega do pet let zapora.

Odvetniki Ivan Ninić, Jovan Rajić in Čedomir Kokanović iz združenja Ustavobranitelji so pri Odvetniški zbornici Beograda (AKB) zahtevali vpogled v odvetniški dosje Vladimirja Cvijana. S tem želijo spodbuditi pristojne državne organe, da začnejo preiskavo smrti njihovega kolega, ki so ga našli mrtvega v Donavi 5. januarja 2018.

Košarkarji Partizana so v 18. krogu Evrolige doma izgubili proti Maccabiju iz Tel Aviva z rezultatom 87:112 in doživeli tretji zaporedni poraz. Navijači so med tekmo izrazili nezadovoljstvo, saj je bila dvorana slabše obiskana kot običajno, obenem pa so zahtevali novega kapetana, kar bi lahko bila kritika na račun Vanje Marinkovića. Poraz Partizana ga potiska proti dnu lestvice Evrolige.

V Novem Sadu so aretirali novinarja zrenjaninske KTV in kolumnista časnika Danas, Aleksandra Dikića. Aretirali so ga pripadniki Službe za boj proti visokotehnološkemu kriminalu MUP-a. Njegov odvetnik Ivan Ninić je potrdil, da ga policija že prevaža v Beograd. Režimski mediji so poročali, da je Dikić pozival k streljanju Vučića in njegovih podpornikov.

Podpredsednica Narodnega gibanja Srbije (NPS) Ana Jakovljević je poudarila, da sta svoboda medijev in poštene volitve bistvena za vzpostavitev pravne države. Jakovljević je za časnik "Danas" dejala, da sedanja oblast teh ciljev ne bo uresničila, saj bi drugačna ureditev družbe omogočila merjenje učinkovitosti predstavnikov oblasti pri izboljšanju življenjskega standarda državljanov. Po njenem mnenju oblast Evropsko unijo prikazuje kot "izsiljevalko".

Novoizvoljene sodnice Ustavnega sodišča so prisegle pred predsednico Narodne skupščine Ano Brnabić. Izvolila jih je Narodna skupščina, imenoval pa predsednik države.