Evropska poslanka Irena Joveva je izrazila mnenje, da je nepravično Severno Makedonijo obravnavati enako kot Srbijo in Bosno in Hercegovino glede napredka na evropski poti. Poudarila je, da bi morala Evropska unija jasno izraziti, da je Severna Makedonija dosegla napredek.
Višje sodišče v Nišu bo 17. novembra odločalo o obtožnici proti M.M. in M.M.M., staršem dečka M.M., ki je osumljen, da je 5. oktobra 2023 v družinski hiši v Niški Banji brutalno umoril šolskega kolega Andreja Simića (13). Tožilstvo starše obtožuje težkega kaznivega dejanja zoper splošno varnost v soizvršiteljstvu ter kaznivega dejanja zanemarjanja in zlorabe mladoletnika. Sodišče je obtožnico pred tem že dvakrat vrnilo v popravo, zdaj pa jo je ocenilo kot formalno pravilno.
Gibanje za preobrat (PZP) in Stranka svobode in pravičnosti (SSP) sta se formalno združila. Odločitev je bila sprejeta, ker se zavedajo, da prihodnji izzivi zahtevajo večjo enotnost in povezovanje na opozicijski sceni.
Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.
Mišo Bačulov, vodja novosadskega gibanja "Budi heroj", je bil ponovno aretiran zaradi suma, da je 2. novembra iz Kliničnega centra koordiniral nasilje pred Skupščino Srbije, kjer je bil hospitaliziran. Tožilstvo ga sumi, da je skupaj z vsaj eno neznano osebo od 28. do 30. oktobra načrtoval dejanja, povezana z nasiljem.
Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.
Evropska unija je pohvalila napredek Ukrajine pri reformah za pridružitev bloku, kljub pomislekom glede prizadevanj za boj proti korupciji. Hkrati je EU izdala stroga opozorila kandidatkam Srbiji in Gruziji glede nazadovanja demokracije. Evropska komisija je v poročilih o širitvi tudi napovedala, da bi Črna gora lahko zaključila pogajanja o članstvu do konca prihodnjega leta in tako postala prva v vrsti za 28. članico EU. Poročila zajemajo deset držav, večinoma z Zahodnega Balkana.
Odvetnik Rodoljub Šabić je ocenil, da srbska oblast pri organiziranju shodov in mitingov nima več tolikšnega mobilizacijskega potenciala, kot ga je imela v preteklosti, ko je ustvarjala vtis 'nepremagljive trdnjave'. Šabić je komentiral shod podpornikov oblasti pred Narodno skupščino in dejal, da gre za organizirano akcijo oblasti, ne glede na to, kako se skuša predstaviti kot mirno zbiranje občanov.
Nekdanja srbska ministrica za zdravje, Danica Grujičić, je pozvala poslance Srbske napredne stranke (SNS), naj se distancirajo od, kot je dejala, "sektaškega dela" stranke in ne bodo sodelovali pri veleizdaji.
Dragan Đilas, predsednik Stranke svobode in pravde (SSP), je ponovil, da je novi zakon o volilnem imeniku "nesmislica" in dodal, da savetodavne komisije ne bodo preprečile kraje na voliščih. Izrazil je dvom o učinkovitosti zakona pri urejanju volilnega imenika.
Vložena je bila kazenska ovadba proti neznanim pripadnikom srbske vojske, MUP-a in članom skupine Milana Radoičića zaradi ranitve Milana Vukašinovića iz Leposavića na Kosovu. Vukašinović je bil prepeljan v Prokuplje in nato v Niš, kjer se zdravniki borijo za njegovo življenje. Odvetnik Ivan Ninić je v imenu matere Dragane Vukašinović vložil kazensko ovadbo zaradi poskusa težkega umora na Višje javno tožilstvo v Prokuplju.
V Gornji Breli, na cesti D-39, je prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bila udeležena osebno vozilo in motorno kolo. Motorista so s helikopterjem prepeljali v splitsko bolnišnico. Cesta D-39 je bila začasno zaprta za promet.
Predsednik stranke Srbija center (SRCE) Zdravko Ponoš je ocenil, da ima projekt Generalštab dimenzijo poskusa mednarodne korupcije. Po njegovih besedah naj bi srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal podkupiti ameriškega predsednika Donalda Trumpa s ponudbo parcele za hotel.
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je v Nacionalnem dnevniku na televiziji Pink spregovoril o nepooblaščenem snemanju svojega pogovora z Dijano Hrkalović, pri čemer je poudaril, da jo bo kljub vsemu zaščitil kot državljanko Srbije. Izjavil je tudi, da je osebno poklical Hrkalovićevo. Poleg tega se je Vučić dotaknil političnih tem, vključno z blokadami in prihajajočimi volitvami, ter komentiral prodajo zgradbe Maršalata Američanom.
Ruski družbi Gazprom Neft in Gazprom sta ameriško finančno ministrstvo obvestili, da sta se pripravljeni odpovedati večinskemu lastništvu nad Naftno industrijo Srbije (NIS) zaradi ameriških sankcij, ki povzročajo pomanjkanje nafte. Madžarska naftna družba Mol naj bi se zanimala za nakup deleža.
V Srbiji se državljani že petnajsti dan zbirajo ob šotoru Dijane Hrka, ki gladovno stavka pred Skupščino. Podpirajo njene zahteve po razkritju resnice o smrti njenega sina Stefana in petnajstih drugih ljudi v nesreči na železniški postaji v Novem Sadu. Sočasno se drugi državljani sončijo pred poslopjem Skupščine.
Ministrski predsedniki vzhodnonemških dežel so se v Bruslju zavzemali za več sredstev iz proračuna EU, manj birokracije in ponovno oceno prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem, s ciljem oživitve evropske avtomobilske industrije.
Francoski Institut Žak Delor je v analizi ocenil, da se avtoritarna oblast Aleksandra Vučića v Srbiji zdi ogrožena zaradi protestov. Institut meni, da se mora Evropska unija odločiti, ali bo tolerirala avtoritarni režim ali podprla demokratične težnje v Srbiji.
Srbska varnostno-informativna agencija (BIA) je v sodelovanju z drugimi državnimi organi v Raški aretirala več oseb, osumljenih vohunjenja. Osumljenci naj bi informacije iz Srbije prenašali obveščevalni službi Kosova. Med aretiranimi so tudi pripadniki vojske in policije.
Poslanec Uglješa Mrdić že deveti dan gladovno stavka pred Narodno skupščino v Srbiji, skupaj s podporniki. Zahtevajo aretacijo Nebojše Bojovića in Milutina Miloševića, nekdanjih vodilnih v Infrastrukturi Železnice Srbije, zaradi odgovornosti za padec nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu novembra lani.