APDEJT.si

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ostro kritizirala srbskega predsednika Aleksandra Vučića zaradi njegovih izjav o možnosti, da bi srbsko orožje končalo v Ukrajini. V Moskvi so izrazili zmedo in namignili na možnost obstoja dveh predsednikov v Srbiji. Zaharova je zavrnila namigovanja, da bi ruski vojaki lahko izgubili življenja zaradi srbskega orožja.

Premier Andrej Plenković je med redno sejo vlade, ki je potekala v Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu, obsodil incident v Splitu kot poskus, da bi se Hrvaški prizadela sramota. Izjava je bila podana na dan, ko so v Vukovarju potekali zadnji poslavljalni obredi vukovarskega branitelja Jeana-Michela Nicoliera.

Madžarski MOL naj bi bil v intenzivnih pogovorih za nakup 11,3 odstotka delnic Naftne industrije Srbije (NIS). Rusi naj bi se pri prodaji zanašali na pomoč madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Kremlj in ruski državni mediji so večkrat predstavili vnaprej posnete posnetke predsednika Putina kot aktualne. To naj bi razkrili detajli, kot so premaknjene knjige v omari ali spremenjeni uhani sogovornikov. S tem naj bi ustvarili vtis, da Putin dela tudi na rojstni dan svoje partnerke.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je bil gost oddaje »Dnevnik 2« na RTS, kjer je govoril o aktualnih temah. Poudaril je, da je ohranjanje miru in stabilnosti v Srbiji prioriteta za vse državljane. Opozoril je tudi na napade na Srbe na Hrvaškem, za katere trdi, da trajajo že leta.

Ameriške sankcije proti ruski naftni industriji so povzročile konflikt med Srbijo in njeno tradicionalno zaveznico, Rusijo. BBC poroča, da je Srbija zaradi sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki je v večinski lasti ruskega Gazproma, v konfrontaciji z Moskvo. Sankcije so ogrozile odnose med Beogradom in Moskvo ter razkrile težave pri oslanjanju Srbije na ruske energente.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Poslanec Zeleno-levega fronta Bogdan Radovanović bo na odboru za obrambo in notranje zadeve zahteval informacije od ministra Ivice Dačića o odpovedih železniškega prometa zaradi dojav o bombah. Te so bile zabeležene dan pred velikimi študentskimi dogodki.

V Srbiji se soočajo z izzivi pri oskrbi z naftnimi derivati zaradi ameriških sankcij proti NIS-u, ki veljajo že mesec dni. Dodatne težave povzročajo sankcije proti podjetjema Lukoil in Rosnjeft ter negotovost glede dobave plina v Evropi. Kljub temu je oskrba v Srbiji zaenkrat stabilna zaradi povečanega uvoza derivatov, pristojni pa zagotavljajo, da energetske krize ne bo.

Srbija se je na Globalnem indeksu organiziranega kriminala za leto 2025 uvrstila na četrto mesto v Evropi, sledita ji Bosna in Hercegovina na šestem mestu in Črna gora na desetem. Indeks ocenjuje raven kriminala in odpornost proti organiziranemu kriminalu v 193 državah sveta, pri čemer ima Srbija ključno vlogo državnih akterjev.

Hrvaška Agencija za zaščito osebnih podatkov (AZOP) je teleoperaterju izrekla kazen v višini 4,5 milijona evrov. Razlog za kazen je pošiljanje podatkov hrvaških uporabnikov v Srbijo brez njihove privolitve. To je druga najvišja kazen, ki jo je AZOP kdaj izrekel.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

V Višjem sodišču v Somboru se je začelo sojenje nekdanji policistki Kristini K. (46) iz Sombora, ki jo obtožujejo sodelovanja pri umoru slovenskega državljana. Po obtožnici naj bi Kristina K. umor zagrešila skupaj z bivšim partnerjem, truplo pa sta kasneje skrila s pomočjo drugega moškega.

Predsednik Narodnega gibanja Srbije (NPS) in poslanec Miroslav Aleksić je dejal, da si opozicija želi oblast pridobiti s svobodnimi in poštenimi volitvami, ne z revolucijo.

Zdravko Ponoš, poslanec in predsednik stranke Srbija center (SRCE), je izjavil, da je oblast Srbske napredne stranke (SNS) in Aleksandra Vučića izgubila legitimnost zaradi zlorab in uničevanja institucij v Srbiji.

Predsednik Demokratske zveze Hrvatov v Vojvodini (DSHV) Tomislav Žigmanov je izrazil zaskrbljenost zaradi dogodkov, usmerjenih proti Srbom na Hrvaškem, saj po njegovem mnenju ne prispevajo k toleranci in sožitju, temveč k spodbujanju nestrpnosti.

Sektor za izredne razmere Ministrstva za notranje zadeve Srbije opozarja na povečano število požarov v stanovanjskih objektih zaradi začetka kurilne sezone. Najpogostejši vzrok je neprevidnost in malomarnost občanov.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da lahko srbska vlada spremeni odločitev o neuvedbi sankcij proti Rusiji, čeprav je ta odločitev trajala že skoraj štiri leta. Izrazil je tudi upanje, da bo situacija z NIS-om rešena, saj naj bi Rusi vodili pogovore.

Predsednik Vlade Republike Srbske, Savo Minić, je izrazil sožalje in ponudil pomoč prebivalcem Tuzle po tragediji, ki se je zgodila v domu za upokojence. Vlada Republike Srbske je ponudila vso razpoložljivo pomoč mestu Tuzla po nesreči v domu za starejše.