General Mamadi Doumbouya, vodja gvinejske hunte, je po delnih uradnih rezultatih nedeljskih predsedniških volitev dosegel prepričljivo prednost pred svojimi tekmeci. Po podatkih volilne komisije, ki jih je objavila državna televizija RTG, Doumbouya v številnih okrožjih prestolnice Conakry in v notranjosti države dosega več kot 80-odstotno podporo. Volitve so potekale več kot štiri leta po državnem udaru septembra 2021, ko je Doumbouya s prestola vrgel nekdanjega predsednika Alphaja Condéja. Čeprav so glavni opozicijski voditelji volitve bojkotirali, ker so bili izključeni iz volilne tekme, je volilna komisija poročala o presenetljivo visoki, 85-odstotni volilni udeležbi. Istočasno so volitve potekale tudi v Srednjeafriški republiki, kjer se je predsednik Faustin-Archange Touadéra potegoval za svoj tretji zaporedni mandat. V Gvineji medtem strokovnjaki, kot je dr. Seidik Abba, ocenjujejo, da proces označuje konec vojaške tranzicije, čeprav kritiki opozarjajo na zmanjševanje političnih svoboščin in odsotnost relevantne opozicije. Poraženi kandidati v nekaterih lokalnih okrajih, kot je Maurice Kakou Guikahué, so že priznali izide, medtem ko mednarodni opazovalci še podajajo končne ocene o legitimnosti procesa.

V Mjanmaru so potekale prve splošne volitve v petih letih, ki so potekale pod nadzorom vojaške vlade, medtem ko v državi poteka državljanska vojna.

V Pakistanu se politične razmere umirjajo, saj tako vladni kot opozicijski voditelji izražajo obžalovanje nad trenutnim stanjem in razmišljajo o pogovorih kot rešitvi iz politične krize. Maulana Fazlur Rehman predlaga nove volitve kot izhod iz pat pozicije, saj meni, da prejšnje volitve niso odražale volje ljudstva. Medtem pa se Gvineja pripravlja na prve predsedniške volitve po vojaškem udaru leta 2021, kjer analitiki pričakujejo zmago voditelja hunte, generala Mamadija Doumbouya, ki je omejil opozicijo in kritike.

Glede na indeks Inštituta Georgetown za ženske, mir in varnost 2025/26, je varnost žensk najmanj zagotovljena v državah, kot so Sirija, Afganistan, Jemen, Haiti, Sudan in Srednjeafriška republika. Slabo oceno so dobile tudi velike regije Afrike, deli Bližnjega vzhoda, Južne Azije in Srednje Amerike. Indeks analizira pojavnost nasilja nad ženskami.

Ruandski predsednik Paul Kagame je gostil predsednika Srednjeafriške republike Faustina Archangea Touadéro, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Ruando. Med obiskom sta se predsednika pogovarjala o krepitvi odnosov med državama.

V Gvineji je predsednik prehodne vlade Mamadi Doumbouya razpisal predsedniške volitve za 28. december 2025. V Kamerunu se je začela volilna kampanja za regionalne volitve, ki bodo potekale 30. novembra 2025. V Srednjeafriški republiki je ustavno sodišče potrdilo sedem kandidatov za predsedniške volitve, med njimi sta tudi Faustin-Archange Touadéra in Anicet Georges Dologuélé.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je kritiziral odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA bojkotirajo vrh G20 v Južni Afriki. Ramaphosa je dejal, da je to 'njihova izguba' in da politika bojkota ne deluje. Trump je bojkot utemeljil z domnevnimi kršitvami človekovih pravic v Južni Afriki, kar je Ramaphosa zavrnil.

Afriška centralna banka (BEAC) napoveduje zmerno gospodarsko rast v državah Cémac v višini 2,6 % za leto 2025, pri čemer naj bi se naftni sektor zmanjšal, medtem ko naj bi ne-naftni sektor rahlo okreval. V Latinski Ameriki pa je prodaja avtomobilov med januarjem in avgustom 2025 presegla 3,8 milijona enot, kar je več kot v enakem obdobju leta 2024. V Mehiki je gospodarstvo pokazalo odpornost v prvem letu vlade Claudie Sheinbaum, pri čemer je BDP v prvi polovici leta narasel za 0,4 %.

Gozdni sloni v Kongovskem bazenu, ki živijo v največjem afriškem gozdu, so kritično ogroženi. Raziskave kažejo, da so veliki sesalci ključni za preživetje velikih dreves, saj s svojim iztrebki širijo semena daleč naokoli. Velike populacije slonov najdemo v Gabonu in Republiki Kongo, manjše skupine pa v Kamerunu in Srednjeafriški republiki. Njihovo izginotje bi imelo resne posledice za celoten ekosistem.

Predsednik Gane John Dramani Mahama je potrdil, da je Gana sprejela prvo skupino deportiranih državljanov Zahodne Afrike iz ZDA v skladu z dvostranskim sporazumom med državama. Med deportiranimi so tudi Nigerijci.

V Malabu v Ekvatorialni Gvineji je potekala 7. izredna seja Konference voditeljev držav in vlad Gospodarske skupnosti držav Srednje Afrike (CEEAC). Gabonski predsednik Brice Clotaire Oligui Nguema in predsednik Srednjeafriške republike Faustin Archange Touadéra sta se udeležila vrha. Na seji je bil Ezéchiel Nibigira imenovan za predsednika komisije CEEAC. Pred tem je potekalo tudi izbiranje kandidatov za novo upravo, kjer je bilo predizbranih 52 kandidatov.

V Jokohami se je zaključil deveti vrhunski sestanek držav in vlad TICAD. Tunizijska vlada je ob robu konference prejela zagotovila o sklenitvi novega dvostranskega sporazuma o naložbah z Japonsko.

Podjetje Global South Utilities (GSU) iz Združenih arabskih emiratov (ZAE) je uradno začelo gradnjo 50-megavatne sončne fotovoltaične elektrarne (PV) v mestu Saka v Srednjeafriški republiki (CAR). Projekt naj bi zagotavljal čisto elektriko za več kot 300.000 gospodinjstev in letno zmanjšal izpuste ogljikovega dioksida za več kot 50.000 ton.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, je odpotoval iz Dakarja na uradni obisk na Japonsko, ki bo potekal od 18. do 26. avgusta 2025.

Kitajsko veleposlaništvo v Nigeriji je napovedalo preiskavo obtožb o spolni zlorabi in neizplačilu plač, ki jih je izreklo 12 nigerijskih delavcev, rešenih iz Srednjeafriške republike (CAR). Delavci so trdili, da so bili med delom v rudarskih podjetjih žrtve spolne zlorabe s strani kitajskih delodajalcev. Veleposlaništvo je na obtožbe odgovorilo previdno in obljubilo temeljito preiskavo.

Združeni narodi poročajo o 25-odstotnem porastu spolnega nasilja v konfliktih po svetu v zadnjem letu. Največ primerov so zabeležili v Srednjeafriški republiki, Kongu, na Haitiju, v Somaliji in Južnem Sudanu, kar poudarja resnost problematike in potrebo po ukrepanju.

Združeni narodi so objavili poročilo, ki kaže na 25-odstotno povečanje spolnega nasilja v konfliktih po svetu v letu 2024, s poudarkom na Srednjeafriški republiki, Kongu, Haitiju, Somaliji in Južnem Sudanu. V poročilu je prvič na seznam spolnih zločinov v konfliktih uvrščen tudi Hamas, in sicer zaradi nasilja nad talci 7. oktobra. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval Izrael k neodvisni preiskavi obtožb o spolnih zločinih, ki naj bi jih zagrešile izraelske sile, hkrati pa je opozoril Rusijo in Izrael glede tveganja uvrstitve na seznam zaradi spolnih zločinov. Poročilo navaja, da je spolno nasilje uporabljeno kot taktika vojne, mučenja, terorizma in politične represije, vključno z nasiljem nad genitalijami in dolgotrajnim prisilnim slačenjem.

Napadalec Godwin Kojalipu, nekdanji nogometaš CSKA (Sofija), ki je zaslovel v Bolgariji, je bil posojen v španski Levante. 25-letni reprezentant Centralnoafriške republike je trenutno v lasti francoskega Lensa. Medtem CSKA (Sofija) kaže zanimanje za centralnega napadalca Andréja Clovisa, ki je bil pred tem v povezavi z Levskim, kar bi lahko sprožilo derbi na prestopnem trgu.

Predsednik Srednjeafriške republike Faustin-Archange Touadéra je v soboto napovedal svojo kandidaturo za tretji predsedniški mandat, ki bo potekal kasneje letos. S tem skuša podaljšati svojo vladavino v drugo desetletje, potem ko je leta 2023 odpravil omejitve mandatov.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je nekdanjima voditeljema milice Anti-Balaka v Srednjeafriški republiki, Alfredu Yekatomu in Patrice-Eduardu Ngaïssoni, izreklo zaporne kazni v skupni višini 27 let. Yekatom je prejel 15-letno zaporno kazen, Ngaïssona pa 12-letno. Sodišče ju je spoznalo za kriva več vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih med državljansko vojno v državi med letoma 2013 in 2014. Med obtožbami sta tudi vojaška hudodelstva in zločini zoper človečnost.