V Turkmenistanu je začel veljati nov zakon o virtualnih sredstvih, ki uradno legalizira rudarjenje in delovanje borz s kriptovalutami. Zakonsko podlago, ki jo je konec novembra podpisal predsednik Serdar Berdimuhamedov, so v državi uvedli z namenom diverzifikacije gospodarstva, ki je trenutno močno odvisno od izvoza zemeljskega plina. Nova uredba omogoča registracijo rudarjev, vključno s tistimi, ki niso rezidenti Turkmenistana, ter dovoljuje ustanavljanje rudarskih bazenov (mining pools). Kljub legalizaciji teh dejavnosti pa digitalna sredstva v državi še naprej nimajo statusa zakonitega plačilnega sredstva, valute ali vrednostnega papirja. Izvajanje zakona vključuje vzpostavitev strogega regulativnega okvira pod nadzorom centralne banke. Borze kriptovalut bodo za delovanje potrebovale ustrezne licence, hkrati pa bodo morale izvajati preverjanje strank (KYC) in postopke za preprečevanje pranja denarja (AML). Poleg tega zakon predpisuje stroge zahteve glede varnega shranjevanja sredstev v tako imenovanih hladnih denarnicah. Ta korak Turkmenistana, ki velja za eno najbolj zaprtih držav na svetu, sledi trendom v sosednjem Kazahstanu in širši srednjeazijski regiji, kjer države poskušajo izkoristiti presežke energije za razvoj digitalne infrastrukture.

Ruska federacija je izrazila željo po poglobitvi prijateljstva, partnerstva in dobrososedskih odnosov med peterico kaspijskih držav v letu 2026. Skupino držav ob Kaspijskem jezeru poleg Rusije sestavljajo še Kazahstan, Turkmenistan, Azerbajdžan in Iran. Diplomatsko pobudo je uradno predstavil Nikolaj Udovičenko, posebni predstavnik ruskega predsednika in veleposlanik za posebne naloge pri ruskem ministrstvu za zunanje zadeve. Namen ruske pobude je utrditev regionalne stabilnosti in gospodarskega sodelovanja med državami, ki si delijo strateško pomembno območje kaspijskega bazena. Ruska stran poudarja pomen skupnega reševanja regionalnih vprašanj v duhu partnerstva, kar je ključno za zagotavljanje varnosti na tem območju. Napovedano okrepljeno sodelovanje v letu 2026 nakazuje na dolgoročne načrte Moskve za utrditev svojega vpliva in povezovanje z energetsko bogatimi državami v svoji soseščini. Takšne diplomatske geste so del širše ruske zunanjepolitične strategije usmerjanja proti vzhodu in jugu, kjer kaspijska regija igra ključno vlogo pri tranzitnih poteh in energetski oskrbi.

Nogometni klub Al Husein iz Jordanije je z zmago nad turkmenskim predstavnikom potrdil vodstvo v skupini C azijske lige prvakov 2. Sepahan se je kot drugi v skupini uvrstil v izločilne boje.

Letalo Airbus A320 družbe Uralske letalske družbe, ki je letelo iz Dubaja v Jekaterinburg, je zaradi razlike v količini goriva, ki jo je zaznal poveljnik, prisilno pristalo na letališču v Ašhabadu z ugasnjenim motorjem.

Azerbajdžanski predsednik İlham Əliyev je prejel čestitke ob rojstnem dnevu od številnih voditeljev držav, vključno z Nursultanom Nazarbajevom iz Kazahstana, Volodimirjem Zelenskim iz Ukrajine, Sərdarjem Berdiməhəmmədovim iz Turkmenistana, Rumenom Radevim iz Bolgarije in Aleksandrom Lukašenkom iz Belorusije. Voditelji so v svojih pismih izrazili najboljše želje in poudarili pomen nadaljevanja dialoga med državami.

Iranski zunanji minister je poudaril, da je za dosego trajnega miru in stabilnosti v Afganistanu ključno aktivno sodelovanje sosednjih držav na političnem in gospodarskem področju. Iran zavrača tuje posredovanje in poziva k regionalnemu sodelovanju, vključno z odpravo sankcij in sprostitvijo zamrznjenega afganistanskega premoženja, ter izpostavlja, da je vključitev Afganistana v regionalne politične in gospodarske okvire bistvena za njegovo dolgoročno stabilnost.

Iranski zunanji minister Abas Araqči bo v naslednjih dneh obiskal Rusijo in Belorusijo, je sporočil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Baghai. Obisk sledi srečanju iranskega predsednika Masuda Pezeškiana z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Turkmenistanu prejšnji petek.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Turkmenistanu izrazil upanje, da mir v Ukrajini ni več daleč. Erdogan je napovedal možnost nadaljnjih diplomatskih prizadevanj, v katere sta vključena Moskva in Washington, ter izrazil optimizem glede možnosti za dosego miru.

Na mednarodnem forumu v Turkmenistanu se je pakistanski premier Shehbaz Sharif moral sestati z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po 40 minutah čakanja, medtem ko je Putin sestankoval s turškim predsednikom Erdoganom, naj bi Sharifu "puknil film", kar je povzročilo diplomatski incident.

Iranski predsednik je izpostavil nujnost povezovanja trgovcev, univerz in industrij Irana in Iraka. Skupne naložbe in razvoj obmejnih povezav predstavljajo prioriteto za Iran. Poseben poudarek je bil dan dokončanju železniškega projekta Basra-Šalamče kot ključnega elementa za širitev odnosov med državama.

Iranski zunanji minister Abas Araghči se je srečal s pakistanskim zunanjim ministrom Mohamedom Išakom Darom na obrobju mednarodne konference "Mir in zaupanje" v Ašhabadu v Turkmenistanu. Ministra sta razpravljala o krepitvi regionalnega sodelovanja in diplomatskega povezovanja ter o dvostranskih odnosih in regionalnem razvoju.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu predlagal omejeno prekinitev ognja v Ukrajini in ponudil Ankaro kot gostiteljico mirovnih pogovorov. Kmalu po srečanju pa je ruska balistična raketa Iskander zadela ladjo pod turško zastavo v pristanišču Odesa.

Na dan srečanja Erdogana in Putina v Turkmenistanu je ruska raketa zadela turško ladjo v Odesi. Erdogan je Putinu ponudil, da bi Turčija ponovno gostila mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino, in izrazil, da pozorno spremlja prizadevanja za končanje vojne.

Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan sta v Ašhabadu razpravljala o načrtih Evropske unije glede ruskega premoženja. Izrazila sta zaskrbljenost, da bi izguba ruskih sredstev lahko spodkopala temelje mednarodnega finančnega sistema. Oba predsednika sta to označila kot "veliko prevaro".

Vladimir Putin se je v Ašhabadu srečal z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom, ki se mu je zahvalil za rusko podporo Iranu na mednarodnem prizorišču. Putin je poudaril tesne stike med Rusijo in Iranom glede mednarodnih vprašanj ter pohvalil sodelovanje med državama na različnih področjih, vključno z gradnjo jedrske elektrarne v Bušerju.

Azerbajdžanski predsednik İlham Əliyev je poslal čestitke voditelju turkmenskega ljudstva Gurbanquliju Berdiməhəmmədovu ob obletnici nevtralnosti Turkmenistana. Prav tako je İlham Əliyev po telefonu čestital predsedniku turkmenskega ljudskega sveta Gurbanquliju Berdiməhəmmədovu in poslal pismo turkmenskemu predsedniku Sərdarju Berdiməhəmmədovu.

Predsednik Kazahstana je sprejel iranskega predsednika na uradnem sprejemu, ki je potekal v predsedniški palači v četrtek, 20. decembra 2025.

Iranski zunanji minister Abas Arakči bo prihodnji teden obiskal Moskvo, je sporočil iranski veleposlanik v Rusiji, Kazem Džalali. Pripravlja se tudi srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Masudom Pezeškianom v Ašhabadu, glavnem mestu Turkmenistana. Kremelj sicer ni potrdil načrtov za srečanje Putina z iranskim zunanjim ministrom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov iranski kolega sta novembra razpravljala o iranskem jedrskem programu.

Iranski in ruski predsednik se bosta srečala v Turkmenistanu, kjer bodo potekali pogovori o sodelovanju med državama.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo 11. in 12. decembra obiskal Ašhabad v Turkmenistanu, kjer bo sodeloval na mednarodnem forumu, posvečenem Mednarodnemu letu miru in zaupanja, Mednarodnemu dnevu nevtralnosti in 30. obletnici stalne nevtralnosti Turkmenistana. V okviru foruma so predvideni tudi dvostranski sestanki s predstavniki drugih držav, na katerih bodo obravnavali vprašanja svetovne stabilnosti, gospodarstva in prihodnjega sodelovanja v regiji.