Papež Leon XIV. je v Vatikanu sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Poudarila sta nujnost pomoči civilistom v Gazi in rešitev dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt.
Nekdanji uradnik za meje Tom Homan je izjavil, da se Katoliška cerkev moti glede svojega stališča do ilegalnih migracij, saj meni, da bi morala cerkev razumeti, da varovanje meje rešuje življenja. Hkrati pa se ameriški predsednik Donald Trump sooča s kritikami in upori zaradi svoje stroge imigracijske politike, pri čemer papež Frančišek in ameriški katoliški škofje izražajo zaskrbljenost zaradi ravnanja z migranti in ustvarjanja ozračja strahu.
Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je od njegovega nastopa položaja preklicala približno 80.000 neimigrantskih vizumov. Razlogi za preklic so različni, od vožnje pod vplivom alkohola do napadov in kraje. Ta poteza odraža širšo protimigrantsko kampanjo, ki jo je Trumpova administracija izvajala, vključno s strožjimi politikami izdajanja vizumov in deportacijami.
Papež Leo se je v Vatikanu srečal s palestinskim predsednikom Abasom in razpravljal o nujnosti pomoči Gazi ter rešitvi dveh držav. To je bilo njuno prvo srečanje v živo. Abas se je decembra 2024 že srečal s predhodnikom papeža Lea, papežem Frančiškom.
Papež Leon XIV., ki je pred šestimi meseci prevzel vodenje katoliške cerkve, je v zadnjih tednih okrepil kritike na račun vlade Donalda Trumpa. Papež, ki se je rodil v Chicagu, je v papeštvo vnesel značilen ameriški slog.
David French, nekdanji pisec za konservativni National Review, je v članku v New York Timesu zapisal, da papež Leo XIV. ne želi biti proti Donaldu Trumpu, a v resnici to je. French trdi, da papež brani človeško dostojanstvo in obsoja vladno brutalnost, pri čemer izpostavlja njegovo obrambo človekovih pravic migrantov, obsodbo ruskih zlorab v Ukrajini in pozive k prekinitvi ognja v Gazi. Papež Leo se zavzema za krepitev vrlin nad politiko v boju proti trumpizmu.
Papež Leo XIV., rojen v Chicagu, je v šestih mesecih od svoje izvolitve stopnjeval kritike na račun administracije Donalda Trumpa. Kot prvi ameriški papež v zgodovini Katoliške cerkve vnaša ameriški slog v vatikanske zadeve.
Vodja evropske diplomacije, Kaja Kallas, po poročanju Politica ni uspela doseči vrnitve Martina Selmayra, nekdanjega vodje kabineta Evropske komisije in dolgoletnega nasprotnika predsednice Ursule von der Leyen, v Bruselj. Selmayr ostaja veleposlanik EU v Vatikanu.
Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo Angelus ponovil poziv k prekinitvi ognja na vojnih območjih in pozval k prizadevanjem za mirovna pogajanja. Poudaril je, da bi s prekinitvijo ognja počastili spomin na žrtve.
Papež Frančišek je v baziliki svetega Petra daroval mašo za revne v jubilejnem letu Cerkve. Obsodil je revščino in pozval svetovne voditelje, naj pomagajo marginaliziranim ljudem. Socialna pravičnost je eno ključnih sporočil papeža Frančiška.
Papež Leon XIV. je ob jubileju revnih pozval svetovne voditelje in katoličane, naj pomagajo marginaliziranim in se borijo proti revščini. Poudaril je, da je socialna pravičnost ključnega pomena za mir in sočutje. V Vatikanu je papež pozval k pomoči ljudem na robu družbe in poudaril pomen socialne pravičnosti, ki jo je postavil v središče svojega pontifikata.
Papež Frančišek je v sožalnem pismu ob smrti kardinala Dominika Duka poudaril njegovo podporo spravi, verski svobodi in dialogu med vero in družbo. Njegova škofovska služba ostaja zgled zveste predanosti poslanstvu, je zapisal papež v pismu, ki ga je naslovil na praškega nadškofa Jana Graubnerja.
Vatikan je sprožil preiskavo o domnevnem antisemitskem incidentu, v katerega je vpleten pripadnik Švicarske garde. Gardist naj bi med splošno avdienco 29. oktobra, ko je papež obsodil antisemitizem, naredil gesto pljuvanja proti dvema Judinjama na vhodu na Trg svetega Petra. Ženski sta bili del mednarodne judovske delegacije, ki se je udeležila avdience.
Papež Leon XIV. je bil globoko ganjen ob ogledu videoposnetka, ki prikazuje težke razmere, v katerih se znajdejo migranti v Združenih državah Amerike. V času, ko mnogi svetovni voditelji migrante obravnavajo kot kriminalce ali grožnjo, podpora voditelja Rimskokatoliške cerkve, ki šteje 1,4 milijarde vernikov, predstavlja pomembno spodbudo za zagovornike migrantov.
Papež Leo XIV. se je po šestih mesecih navadil na svojo vlogo in začenja uvajati svoj slog vodenja. Kot je dejal kralju Karlu III. med njegovim obiskom v Vatikanu, se človek na pozornost medijev navadi. Opazovalci v Vatikanu so potrdili, da se Leo vedno bolj suvereno znajde v svoji vlogi po njegovi nepričakovani izvolitvi maja.
Robert Malone je zaključil srečanje Inštituta Brownstone v Salt Lake Cityju in se pripravlja na nastop na CPAC MAHA v Mar-a-Lagu. Sledi pot v Rim, kjer bo pričal v italijanskem senatu in potencialno predstavil poročilo visokemu predstavniku Katoliške cerkve v Vatikanu. Na srečanju Inštituta Brownstone je Malone namesto intervjuja nagovoril občinstvo.
Papež Leon XIV. je pozval k iskanju dialoga med Združenimi državami Amerike in Venezuelo glede napetosti v Karibskem morju. Pozval je vladi obeh držav k pogovorom za rešitev sporov.
Pred obiskom papeža Leona XIV., duhovnega voditelja katoličanov in voditelja Vatikanske države, je 38-članska vatikanska delegacija, sestavljena iz papežev in nun, obiskala mesto İznik v provinci Bursa v Turčiji. Delegacija se je pripravljala na papežev obisk.
Papež Leon XIV. je potrdil izvolitev Claudiu-Luciana Popa za nadškofa Majorja Romunske grškokatoliške cerkve. Pop, dosedanji škof Cluj-Gherle, je bil izbran s strani sinode cerkve, potrditev pa je bila uradno objavljena s papeževim pismom, podpisanim 5. novembra.
Papež Leon XIV. je Kanadi vrnil 62 predmetov iz Vatikanskih muzejev, ki so pripadali kanadskim staroselcem. Predmeti so bili v Rim poslani pred približno sto leti s strani katoliških misijonarjev in so bili leta 1925 razstavljeni. Vrnitev je del opravičila za vlogo cerkve v sistemu internatov.
Vatikan je vrnil 62 artefaktov staroselcem iz Kanade, kar je del prizadevanj katoliške cerkve za soočenje s svojo vlogo pri zatiranju domorodne kulture. Kanadska konferenca katoliških škofov je objavila, da je papež Leo XIV. podaril artefakte, ki so bili prej v Vatikanskih muzejih.