Papež Leon XIV. se je v petek uradno pridružil žalovanju za žrtvami uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel bar v švicarskem letovišču Crans-Montana. Tragični dogodek je zahteval več kot 40 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo 115 ljudi poškodovanih. Sveti oče je v svojem sporočilu izrazil globoko sožalje vsem prizadetim in poudaril svojo duhovno bližino z družinami umrlih. Papež je v molitvi prosil, naj Gospod sprejme pokojne v svoje bivališče miru in svetlobe, hkrati pa je izrazil upanje na čimprejšnje okrevanje številnih poškodovanih. Švicarske oblasti še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, ki se je v priljubljenem smučarskem središču sprevrgel v eno najhujših tragedij zadnjih let. Odziv Vatikana poudarja resnost dogodka, ki je pretresel švicarsko in širšo evropsko javnost v času novoletnih praznovanj.

Tragičen požar, ki je med novoletnim praznovanjem izbruhnil v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih zahteval 47 življenj, medtem ko je 115 oseb poškodovanih. Italijanska golf zveza je potrdila, da je med žrtvami tudi 17-letni perspektivni igralec golfa Edoardo Galeppini. Italijanske oblasti trenutno pogrešajo še šest svojih državljanov, zaradi česar je prizorišče nesreče obiskal italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Preiskovalci so v sredo začeli zahteven postopek identifikacije trupel, ki bi po navedbah švicarskih uradnikov lahko trajal več dni. Sožalje sorodnikom žrtev je izrazil tudi papež Leon XIV., ki je v molitvi nagovoril prizadete v nesreči. Švica je zaradi tragedije razglasila večdnevno žalovanje, medtem ko preiskava o vzroku požara, ki se je razplamtel v polnem lokalu, še vedno poteka.

Papež Leon XIV. je med slovesno mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu obeležil svetovni dan miru. V svojem nagovoru je poudaril, da novo leto predstavlja odprto pot do sprave in sočutja, ki jo morajo verniki in svetovna javnost šele odkriti. Njegova svetost je izpostavila pomen aktivnega prizadevanja za mir v svetu, ki ga zaznamujejo številne napetosti in konflikti. Ob koncu liturgije je papež vernike pozval, naj se simbolno zberejo pri jaslicah, ki po njegovih besedah predstavljajo simbol razoroženega miru. S tem dejanjem naj bi se ljudje duhovno okrepili za vstop v novo koledarsko leto. Nagovor je bil usmerjen v spodbujanje dialoga in solidarnosti med narodi, pri čemer je Leon XIV. izpostavil vlogo posameznika pri gradnji stabilnejše in mirnejše prihodnosti. Dogodek v Vatikanu je tradicionalno pritegnil množico vernikov in predstavnikov diplomatskega zbora.

Papež Leon XIV. je med današnjo mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu, ki je bila posvečena svetovnemu dnevu miru, pozval k aktivnemu prizadevanju za svetovno stabilnost preko razumevanja in odpuščanja. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da miru ni mogoče doseči z nasiljem, zatiranjem ali obsojanjem drugih, temveč le z neutrudnim prizadevanjem za sprejemanje vseh ljudi brez preračunavanja ali strahu. Po papeževih besedah rešitev za trenutne globalne napetosti ne leži v agresivnih dejanjih, ampak v duhovni in družbeni preobrazbi, ki temelji na osvobajanju od predsodkov. Vernike in svetovne voditelje je spodbudil, naj izberejo pot dialoga in empatije, saj je to edini način za dolgoročno preživetje človeštva v mirnem sožitju. Njegov poziv prihaja v času, ko se mednarodna skupnost sooča s številnimi krizami, kjer se nasilje pogosto uporablja kot primarno politično orodje.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra v Vatikanu daroval svojo prvo novoletno mašo, odkar je bil lani maja izvoljen za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo na praznik Marije, svete Božje matere, in ob 59. svetovnem dnevu miru je pontifik pred tisoči vernikov poudaril nujnost korenite spremembe svetovne smeri. V svojem nagovoru je izpostavil, da se sveta ne rešuje z ostrino mečev, temveč s sprejemanjem vseh ljudi in spodbujanjem medsebojnega razumevanja. Sveti oče je v svoji pridigi neposredno nagovoril svetovne voditelje in javnost ter zavrnil nasilje kot sredstvo za reševanje konfliktov. Poudaril je, da svetovnega miru ni mogoče doseči z orožjem ali zatiranjem. Njegov poziv k miru v letu 2026 prihaja v času, ko se mednarodna skupnost spopada s številnimi napetostmi, papež pa je izpostavil solidarnost kot ključni steber za stabilno prihodnost človeštva. To je bila njegova prva novoletna poslanica mestu in svetu (Urbi et Orbi) v vlogi vrhovnega poglavarja.

Papež Lev XIV. je novo leto 2026 obeležil s tradicionalno novoletno mašo v baziliki svetega Petra in opoldansko molitvijo na istoimenskem trgu, kjer je v ospredje postavil poziv k miru. Sveti oče je v svojem nagovoru posebno pozornost namenil državam, ki se spopadajo z oboroženimi spopadi, ter družinam, ki trpijo zaradi nasilja ali bolečine. Zbrane vernike je pozval k skupni molitvi za konec trpljenja narodov in za mir v zasebnih domovih. Po intenzivnem božičnem obdobju si bo papež v prihodnjih dneh vzel krajši premor pred praznikom Gospodovega razglajenja, ki bo 6. januarja. Ta dan bo hkrati zaznamoval uradni zaključek svetega leta, jubileja, ki poteka le vsakih 25 let in je v Rim privabil milijone romarjev z vsega sveta. Dogodek je potekal pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se Vatikan pripravlja na sklepne slovesnosti tega pomembnega cerkvenega obdobja.

Papež Leon XIV. je med prvo letošnjo liturgijo v baziliki svetega Petra poudaril, da se svet ne rešuje z ostrenjem mečev, temveč s prizadevanjem za odpuščanje in medsebojno razumevanje. Njegov nagovor je sovpadel z obeležitvijo 59. svetovnega dneva miru, ki ga Katoliška cerkev tradicionalno praznuje na prvi dan novega leta. Sveti oče je v svojem sporočilu vernike in svetovne voditelje opomnil, da stopnjevanje oboroževanja ne vodi do varnosti, temveč le poglablja razkole med narodi. Med slovesnim bogoslužjem je papež izpostavil nujnost diplomatskih prizadevanj in krščanskih vrednot pri reševanju svetovnih konfliktov. Opozoril je, da človeštvo v letu 2026 potrebuje več sočutja in manj zanašanja na vojaško silo. Njegove besede odmevajo v času povečanih globalnih napetosti, kjer se vprašanja miru in etične odgovornosti politike zdijo ključna za prihodnost mednarodne skupnosti. Vernike je pozval, naj postanejo glasniki miru v svojih lokalnih okoljih in širše.

Papež Leon XIV. je med prvo letošnjo mašo v Vatikanu poudaril, da se sveta ne rešuje z »ostrenjem mečev«, temveč z odpuščanjem, razumevanjem in sprejemanjem vseh ljudi. Svoj nagovor je podal ob praznovanju novega leta, ki sovpada z 59. svetovnim dnevom miru, in pri tem opozoril na nujnost mirnega sožitja v globalni skupnosti. Ameriški pontifik iz vrst avguštincev se je v svoji pridigi oprl na nauke svetega Avguština in izpostavil, da vojaško moč ne more nadomestiti človeške solidarnosti. Sveti oče je v svojem prvem sporočilu za svetovni dan miru, ki je bilo pripravljeno že decembra, izpostavil pomen vključevanja vseh družbenih skupin. Po njegovih besedah so dialog in empatija ključni stebri za stabilno prihodnost, s čimer se je neposredno odzval na trenutne napetosti v mednarodni politiki. Njegove besede odražajo prizadevanja Svetega sedeža za zmanjšanje oboroževanja in spodbujanje humanitarne pomoči na kriznih območjih.

Papež Leo XIV. je ob začetku leta 2026 daroval mašo v baziliki svetega Petra in pozval k miru v državah, ki jih prizadevajo spopadi, ter za družine, ki jih je prizadelo nasilje. V svoji novoletni poslanici je poudaril nujnost sprave in solidarnosti.

Papež Leon XIV. je ob koncu leta, v katerem je bil izvoljen, podal ostro opozorilo glede prihodnjega svetovnega dogajanja v letu 2026. Sveti oče je izpostavil nevarnost načrtov za prevlado nad svetom, ki temeljijo na vojaških strategijah, prikritih z uporabo hinavskega in zavajajočega diskurza. Njegove besede odražajo zaskrbljenost nad naraščajočimi napetostmi in morebitnimi prikritimi namerami nekaterih svetovnih sil. V svojem nagovoru je poudaril, da se v mednarodnem prostoru oblikujejo nevarni vzorci delovanja, kjer se oboroženi posegi opravičujejo z retoriko, ki ne ustreza dejanskim namenom akterjev. To je bilo njegovo prvo večje sporočilo ob koncu koledarskega leta po nastopu pontifikata, s čimer je začrtal smernice svojega prihodnjega delovanja na področju svetovne diplomacije in miru. Papež je pozval h kritični presoji uradnih izjav svetovnih voditeljev v prihodnjem obdobju.

Papež Leo XIV. je med bogoslužjem v baziliki svetega Petra v Vatikanu ostro kritiziral načrte svetovnih velesil, ki si po njegovih besedah svet delijo v skladu z lastnimi interesi. V svojem nagovoru na silvestrovo je poudaril, da so trenutno prevladujoče globalne strategije usmerjene predvsem v osvajanje trgov, ozemelj in vplivnih območij, kar škoduje mednarodni skupnosti. Sveti oče je izpostavil, da takšna geopolitična prizadevanja zanemarjajo skupno dobro in pravičnost. Njegove besede so odmevale kot poziv k odgovornosti tistih, ki imajo v rokah največjo moč, saj njihove odločitve neposredno vplivajo na stabilnost in mir v svetu. Papež je poudaril, da namesto sodelovanja in solidarnosti pogosto vidimo zgolj tekmo za prevlado, kar še poglablja razlike med narodi. Kritika je bila izrečena v okviru tradicionalnega zahvalnega bogoslužja ob koncu koledarskega leta, kjer se voditelj katoliške cerkve običajno dotakne najbolj perečih globalnih vprašanj.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra vodil prve večernice ob slovesnem prazniku Marije Božje Matere, s katerimi se v katoliški cerkvi tradicionalno obeležuje zaključek koledarskega leta. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da Bog svoj načrt ljubezni do človeštva uresničuje skozi kreposti ponižnosti, usmiljenja in vere. Rim je opisal kot mesto, ki ga mora navdihovati krščansko upanje, da bi lahko služilo Božjemu načrtu za celotno človeško družino. Med liturgičnim opravilom se je papež posebej zahvalil za darove preteklega svetega leta, ki ga je označil za znamenje upanja za svet in posameznika. Izpostavil je vlogo Device Marije kot tiste, ki je s svojo vero omogočila uresničitev Božjega načrta. Slovesnost v Vatikanu je potekala v znamenju hvaležnosti in poziva vernikom h krepiti duhovnih vrednot v prihajajočem obdobju. Papeževi pozivi k solidarnosti in usmiljenju ostajajo osrednje vodilo njegovega pontifikata ob prehodu v novo leto.

Papež Leon XIV. je v Vatikanu opravil svojo prvo silvestrsko mašo v vlogi vrhovnega poglavarja Katoliške cerkve, pri čemer je ostro obsodil sodobne oblike svetovne nadvlade. V svojem nagovoru je opozoril na obstoj načrtov za osvajanje sveta, ki se izvajajo prek vojaških strategij, prikritih z ideološko in religiozno retoriko. Po poročanju tiskovnih agenc EFE in ANSA je papež izpostavil neskladje med mirovnimi besedami in dejanskimi dejanji akterjev, ki uporabljajo hinavski diskurz za doseganje geopolitičnih ciljev. Sveti oče je v svojem sporočilu ob koncu leta poudaril, da so tovrstne strategije nevarne za stabilnost človeštva, saj se pod krinko moralnih ali verskih argumentov pogosto skrivajo težnje po prevladi in uporaba oborožene sile. Leon XIV., ki je letos začel svoj pontifikat, je pozval k večji iskrenosti v mednarodnih odnosih in zavrnitvi vseh oblik prikrite agresije. Njegove besede so odmevale kot neposredna kritika trenutnim globalnim konfliktom, kjer se vojaško posredovanje pogosto opravičuje z višjimi cilji.

Papež Leon XIV. je ob zaključku leta 2025 pozval Rim, naj bo mesto dobrodošlice za tujce, mlade in starejše. Med večernicami na silvestrovo v baziliki svetega Petra je molil za sprejemajoče mesto.

Papež Leon XIV. je na zadnji splošni avdienci v letu 2025 na Trgu svetega Petra podal letni pregled dogodkov, ki so zaznamovali preteklih dvanajst mesecev. V svojem nagovoru je poudaril, da je leto minilo v znamenju uničujočih vojn in globoke bolečine ob izgubi predhodnika, papeža Frančiška, ki ga je označil za »pogrešanega«. Sveti oče je vernike pozval k poštenemu izpitu savesti in razmišljanju o vsem, kar so v preteklem letu prejeli od Boga. Poleg žalovanja in opominjanja na vojne grozote je papež izpostavil tudi pozitivne vidike leta 2025, predvsem izkušnjo jubilejnega leta. Izpostavil je pomen romanja številnih vernikov v Rim ob svetem letu, ki ga je odprl še pokojni papež Frančišek. Leon XIV. je napovedal, da se bo jubilej uradno zaključil 6. januarja s slovesnostjo, ki jo bo vodil kardinal Robert Prevost, s čimer se bo sklenilo obdobje duhovne prenove za katoliško cerkev.

Leto 2025 je zaznamovala smrt več svetovno znanih osebnosti z področij religije, mode in filma, ki so v zadnjih desetletjih pomembno sooblikovale svetovno kulturno dediščino. Med najbolj izpostavljenimi je bil papež Frančišek, čigar smrt predstavlja konec pomembnega obdobja za Rimskokatoliško cerkev. Njegovo delovanje so zaznamovali prizadevanja za reforme in večja pozornost socialnim vprašanjem po vsem svetu. Modni svet je pretresla izguba italijanskega oblikovalca Giorgia Armanija, ki je veljal za pionirja sodobne visoke mode in estetike minimalizma. Hkrati se je filmska industrija poslovila od številnih ikon zlate dobe Hollywooda in evropskega filma. Med njimi so bili dobitnik oskarja Robert Redford, legendarni francoski igralki Brigitte Bardot in Claudia Cardinale ter ameriški igralci Val Kilmer, Diane Keaton in Gene Hackman. Zadnja med naštetimi je umrla Brigitte Bardot, kar je sprožilo val žalovanja med ljubitelji kinematografije po vsem svetu. Te izgube predstavljajo simbolni konec generacije umetnikov, ki so v 20. stoletju definirali globalno pop kulturo.

V nemškem in širšem srednjeevropskem prostoru praznovanje zadnjega dne v letu poimenujemo po svetem Silvestru, papežu iz 4. stoletja, čigar god obeležujemo 31. decembra. Medtem ko v Italiji in drugih državah poudarek ostaja na prehodu v novo leto, nemška tradicija ohranja močno povezavo z imenom tega zgodovinskega cerkvenega dostojanstvenika. Italijanski opazovalci pogosto z začudenjem gledajo na dejstvo, da nemško govoreči narodi praznik ob koncu leta poimenujejo po obletnici smrti rimskega papeža. Sveti Silvester I. je bil na papeškem prestolu med letoma 314 in 335, v ključnem obdobju za krščanstvo, ko se je vera pod cesarjem Konstantinom Velikim prenehala preganjati in postala državna religija. Čeprav o njegovem življenju ni veliko zgodovinsko potrjenih dejstev, legenda o njem ostaja močno vpeta v evropsko kulturno in versko dediščino. Njegov god se po koledarju sovpada z zadnjim dnem leta, kar je skozi stoletja privedlo do tega, da se je ime Silvestrovo v mnogih jezikih uveljavilo kot sopomenka za praznovanje novega leta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne poslanice več svetovnim voditeljem in politikom, med katerimi sta bila tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán. Kremelj je sporočil, da so bila voščila poslana v času kompleksnih mednarodnih odnosov, pri čemer je Putin pisma naslovil tudi na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in papeža Frančiška. Gesta se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus ohranjanja komunikacijskih kanalov kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Pošiljanje novoletnih voščil se dogaja v senci preteklih napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti po tem, ko je Donald Trump oktobra izjavil, da se s Putinom ne bo srečal brez predhodnega mirovnega dogovora glede vojne v Ukrajini. Čeprav so se odnosi v sredini leta dodatno zaostrili zaradi izmenjave groženj z jedrskim orožjem in napovedi novih gospodarskih sankcij, zadnja poteza ruskega predsednika nakazuje na morebitno pripravljenost Rusije na ponovni začetek dialoga z novo ameriško administracijo.

V Ljubljani so danes predstavili poslanico papeža Leona XIV. ob svetovnem dnevu miru, ki ga Katoliška cerkev obeležuje 1. januarja. Pod naslovom Mir z vami se sveti oče v besedilu zavzema za uveljavitev koncepta razoroženega in razorožujočega miru, s čimer poudarja nujnost opustitve kopičenja orožja v korist svetovne stabilnosti. Papež v svojem zapisu izpostavlja, da resničnega in trajnega miru ni mogoče doseči s silo ali grožnjo, temveč ga je mogoče zgraditi izključno na temeljih medsebojnega zaupanja med narodi. Sporočilo prihaja v času povečanih globalnih napetosti, kjer papež poziva k preobratu v mednarodni diplomaciji. Njegov poziv k razorožitvi ni le simbolno dejanje, temveč neposredna kritika trenutnim geopolitičnim trendom, ki prednost dajejo vojaški moči. V svojem nagovoru vernike in svetovne voditelje spodbuja k aktivnemu prizadevanju za mir, ki temelji na etičnih načelih in dialogu, kar je ključno za prihodnost človeštva.

Najnovejša poročila organizacij za človekove pravice in medijskih opazovalcev kažejo na dramatično povečanje preganjanja krščanskih manjšin po svetu v letu 2025. Medtem ko se v zahodnem svetu verski prazniki večinoma obhajajo v miru, so se razmere za kristjane v številnih regijah v razvoju in na območjih pod avtoritarnimi režimi močno poslabšale. Poročila navajajo, da večina svetovnega prebivalstva živi v državah, kjer so verske svoboščine omejene ali pa so določene verske skupine neposredno tarče nasilja. Analitiki opozarjajo, da gre za trend, ki se je stopnjeval več mesecev, vendar je v začetku leta 2025 dosegel novo kritično točko. Preganjanje se odraža v obliki sistemske diskriminacije, fizičnih napadov na vernike in uničevanja verskih objektov. Večina teh dejanj ostaja v zahodnih medijih prezrta, kljub temu da vplivajo na milijone ljudi po vsem svetu. Poročilo Michaela Snyderja izpostavlja vrzel v zavedanju med zahodnimi krščanskimi skupnostmi in resničnostjo, s katero se spopadajo verniki v regijah z visoko stopnjo verske nestrpnosti.