APDEJT.si

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da pričakuje »odločilne ure« za Venezuelo, hkrati pa je zagotovila »mirno tranzicijo«. Napetosti naraščajo zaradi prihoda največje ameriške letalonosilke na Karibe. Machado je dejala, da bodo prevzeli institucionalni nadzor in nadzor nad ozemljem ter se posvetili humanitarni pomoči. Izrazila je prepričanje, da je Venezuela na pragu svobode in preobrazbe brez primere.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Donald Trump je izjavil, da bo govoril z Nicolásom Madurom, medtem ko ameriška vojska nadaljuje z napadi na narkokartele na morju, pri čemer so bili ubiti trije "narkoterroristi". Trump je dejal, da razmišlja o tem, da bi kartel Los Soles označil za teroristično organizacijo, ki jo po njegovih trditvah vodi Nicolás Maduro. Ni izključil možnosti vojaške operacije proti Venezueli.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Nicolas Maduro, predsednik Venezuele, je ponovno poiskal podporo Rusije, podobno kot leta 2019, ko so ZDA podpirale opozicijskega voditelja v državi. Rusija je takrat nasprotovala poskusom strmoglavljenja Madura in ponudila diplomatsko ter vojaško pomoč, saj vidi v Venezueli pomembnega partnerja v Latinski Ameriki.

Rusija je ponovno opozorila ZDA pred morebitno vojaško agresijo na Venezuelo, pri čemer poudarja, da bi takšno dejanje poslabšalo razmere v državi. Opozorilo je odgovor na nedavne grožnje Washingtona proti Venezueli.

Administracija nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je od njegovega nastopa položaja preklicala približno 80.000 neimigrantskih vizumov. Razlogi za preklic so različni, od vožnje pod vplivom alkohola do napadov in kraje. Ta poteza odraža širšo protimigrantsko kampanjo, ki jo je Trumpova administracija izvajala, vključno s strožjimi politikami izdajanja vizumov in deportacijami.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prekinil obveščevalno sodelovanje z Združenimi državami Amerike zaradi ameriških napadov na domnevne tihotapce drog v Karibskem morju, v katerih je po navedbah predsednika Petra umrl kolumbijski ribič. Odločitev je bila sprejeta po ameriških napadih v Karibskem morju.

Venezuelanski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je kritiziral Združene narode, ker naj bi se "samo" odzvali na napade Združenih držav Amerike na venezuelske patruljne čolne, ki naj bi bili povezani s tihotapljenjem drog v Karibskem morju in Tihem oceanu. Pozval je ZN, da glede tega "nekaj" ukrenejo.

Ameriška administracija naj bi uporabila grožnjo uporabe fentanila kot kemičnega orožja za utemeljitev morebitnih napadov na venezuelska plovila, čeprav še vedno ni dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli. Kot poroča Wall Street Journal, se je ministrstvo za pravosodje v tajnem memorandumu sklicevalo na fentanil kot potencialno kemično orožje, kar je omogočilo odobritev napadov na plovila, ki prevažajo droge.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razmišljala o različnih vojaških možnostih proti Venezueli, vključno z zračnimi napadi, uporabo specialnih sil in prevzemom nadzora nad venezuelskimi naftnimi polji, da bi odstavili predsednika Nicolása Madura.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Ameriška vojska krepi svojo prisotnost v Karibskem morju, tja je prispela največja vojaška ladja na svetu. Venezuelska vlada potezo razume kot grožnjo, medtem ko lokacija ladje ostaja neznana. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Ameriški mediji poročajo, da so uradniki Pentagona že 12. novembra predsedniku Trumpu predstavili posodobljene načrte vojaških operacij proti Venezueli, ki vključujejo tudi morebitne napade na kopenske cilje. Vsi načrti naj bi bili pripravljeni za izvedbo v kratkem času.

Venezuelanska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado je v videokonferenci v Miamiju izjavila, da bo osvoboditev Venezuele prinesla tudi osvoboditev Kube in Nikaragve. Poudarila je, da bi svobodna Venezuela postala gonilna sila stabilnosti v regiji in da bi prihajajoča osvoboditev države pomenila konec diktature. Machado je predstavila tudi načrte za prvih 100 dni demokratične vlade, s poudarkom na zagotavljanju hrane, zdravil, varnosti in reda.

V zadnjih mesecih so se napetosti med Venezuelo in Združenimi državami povečale. ZDA so na Karibe napotile vojaške ladje, vojake in letala, kar bi lahko vplivalo na venezuelske meje s tremi sosednjimi državami v primeru napada ZDA.

Na ključnih lokalnih in državnih volitvah leta 2025 so demokratski kandidati in pobude premagali svoje republikanske tekmece, pri čemer je bila dostopnost ključno vprašanje za volivce. V Venezueli Nicolás Maduro zaostruje ukrepe proti disidentom, medtem ko ZDA razmišljajo o spremembi režima. Vodilni ekonomist pa opozarja na nevarnost 'trojnega balona'.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je izjavil, da imajo Združene države Amerike namen bombardirati in napasti njegovo državo. Maduro je izrazil zaskrbljenost nad morebitnim novim konfliktom v Južni Ameriki, podobnem Afganistanu, Vietnamu, Libiji ali Gazi.

Republikanci v ameriškem senatu so blokirali resolucijo, ki bi omejila predsednika Trumpa pri vojaškem posredovanju v Venezueli brez odobritve kongresa. Predlog zakona je sledil nedavnim napadom na tihotapske ladje v Karibskem morju in Tihem oceanu, vendar ni dobil zadostne podpore za sprejetje. S tem je Trumpu omogočeno izvajanje vojaških akcij v Venezueli brez predhodnega soglasja kongresa.

Organizaciji Human Rights Watch in Cristosal sta poročali, da so bili venezuelski migranti, ki jih je administracija Donalda Trumpa poslala v salvadorski zapor Cecot, podvrženi sistematičnemu mučenju in zlorabam. Organizacije opozarjajo, da je bila Trumpova administracija »sodelavec pri mučenju, prisilnem izginotju in drugih kršitvah človekovih pravic«.