Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je poročal, da je v napadu, ki naj bi ga izvedle Združene države Amerike v Caracasu, umrlo 100 ljudi. Med operacijo naj bi bili ranjeni tudi odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores. Po besedah Cabella, ki je to izjavil v svoji tedenski oddaji na državni televiziji, je imela Floresova travmatično poškodbo glave in udarec po telesu, Maduro pa je bil ranjen v nogo, vendar si oba poškodovana uspešno opomogelujeta. Cabello je poudaril, da je bil napad na državo strašen. Venezuelske oborožene sile so objavile videoposnetke pogrebov ubitih vojakov, ki prikazujejo družinske člane v solzah, krste, prekrite z venezuelskimi zastavami, in govori, ki so poveličevali pogum in zvestobo padlih vojakov. Delcy Rodríguez, ki začasno opravlja dolžnost predsednice Venezuele, je izjavila, da so odnosi med Venezuelo in Združenimi državami Amerike doživeli madež, kakršnega v zgodovini države še ni bilo. Po prisegi pred nacionalno skupščino v ponedeljek je razglasila sedem dni žalovanja v spomin na žrtve. Rodríguezova je kljub temu poudarila, da trgovinska izmenjava z Združenimi državami Amerike ni nič izrednega ali nenormalnega, kar kaže na to, da se kljub političnim in vojaškim incidentom določene ekonomske vezi ohranjajo. Dogajanje kaže na visoke napetosti med državama in resne posledice za prebivalstvo Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno spregovoril o prihodnjih dobičkih od prodaje venezuelske nafte, pri čemer je omenil podrobnosti domnevnega dogovora, ki bi Venezueli omogočal nakup izključno ameriških kmetijskih proizvodov in zdravil. Te izjave prihajajo le nekaj dni po domnevnem ameriškem napadu na Venezuelo, ki ga Združene države Amerike utemeljujejo z bojem proti drogam. Venezuela medtem poroča o povišanem številu žrtev, ki naj bi preseglo sto, in žaluje za pokopanimi v Caracasu. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj je po poročanju Trumpova administracija že prevzela nadzor nad naftno industrijo države, medtem ko se predsednik Nicolás Maduro, ki je bil aretiran in prepeljan v ZDA, izreka za nedolžnega na zveznem sodišču v New Yorku. Venezuela, preko svoje začasne predsednice, ostro zavrača trditve o tujem nadzoru nad državo, poudarja suverenost in neodvisnost, kljub dejanjem ZDA in Trumpovim načrtom za obnovo venezuelske naftne industrije po Madurjevi aretaciji.

Ameriška raziskovalna organizacija »Arhiv nacionalne varnosti« je objavila razkrite stenograme pogovorov med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim predsednikom ZDA Georgeem Bushem mlajšim. Ti pogovori so potekali tik pred invazijo ZDA na Irak in razkrivajo vpliv ameriške intervencije na sodelovanje med državama. Iz dokumentov je razvidno, da je George Bush mlajši Putinu tožil o protiameriškem razpoloženju v Parizu, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih pred vojno v Iraku. Ta razkritja osvetljujejo diplomatska ozadja in zaskrbljenosti, ki so jih voditelji delili v kritičnem obdobju, kar je pomembno za razumevanje poznejših dogodkov in odnosov med državami. Objavljeni dokumenti tako omogočajo vpogled v ključne pogovore, ki so se odvijali na najvišji politični ravni in so predhodili eni najpomembnejših geostrateških odločitev v začetku 21. stoletja. Razkritje teh pogovorov je pomembno za zgodovinarje in analitike mednarodnih odnosov, saj ponuja dodatne informacije o diplomatskih zapletih in pogajanjih, ki so vplivala na globalno politiko.

Nove zvezne smernice v Združenih državah Amerike so zmanjšale priporočeno število cepiv za otroke, izključujoč cepiva proti gripi, hepatitisu A in B, COVID-19 ter rotavirusu. Ta poteza je že naletela na kritike strokovnjakov za javno zdravje v Mainu in spodbudila Michigan, da pozove družine k upoštevanju obstoječih smernic za cepljenje. Zmanjšanje števila priporočenih cepiv je del širše prenove programa cepljenja otrok, ki se je začela že v preteklosti, pod administracijo Donalda Trumpa in z vplivom Roberta F. Kennedyja mlajšega. Ta prenova je povzročila zaskrbljenost in zmedo med strokovnjaki in javnostjo, saj je spremenila dolgoletne prakse cepljenja v ZDA, ki so se pred tem ponašale z največjim številom priporočenih cepiv na svetu. Spremembe v cepilnem koledarju so povzročile intenzivne razprave o javnem zdravju in varnosti otrok. Medtem ko nekateri vidijo zmanjšanje kot morebitno razbremenitev staršev, drugi opozarjajo na morebitne zdravstvene posledice in povečano tveganje za izbruhe bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.

Ameriški portal Axios je objavil zemljevid devetih držav, ki jim je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump tekom svojega mandata grozil z morebitnimi vojaškimi akcijami. Te grožnje so po poročanju portala povzročile povišano stanje pripravljenosti po svetu. V objavi so bile tudi razložene motivacije oziroma razlogi, zakaj so bile te države predmet Trumpovih groženj. Axiosova analiza izpostavlja, da je Trumpovo obdobje zaznamovalo nestanovitnost v mednarodnih odnosih, saj je s svojo retoriko in politiko večkrat namigoval na uporabo vojaške sile proti državam, ki jih je obravnaval kot grožnje ali nasprotnike ameriškim interesom. Objavljeni zemljevid in spremljajoča razlaga sta poskušala ponuditi celovit pregled teh groženj in morebitnih geostrateških ter ekonomskih interesov, ki so jih spodbujali. Čeprav v besedilu niso podrobno navedene posamezne države, ki so se znašle na Trumpovem seznamu, Axiosova publikacija služi kot dokumentacija specifičnega obdobja ameriške zunanje politike in njenega vpliva na globalno varnostno arhitekturo. S tem se poudarja pomen razumevanja retorike in dejanj voditeljev na mednarodnem parketu.

Novi napovednik za film 'Maščevalci: Sodni dan' (Avengers: Doomsday) je potrdil vrnitev lika Kiklopa, ki ga bo ponovno upodobil James Marsden. S tem se Možje X uradno vračajo v Marvelovo filmsko vesolje (MCU). V filmu se bodo tako izvirni Možje X kot Fantastični štirje spopadli z Doktorjem Doomom, ki ga bo igral Robert Downey Jr. Poleg tega se širijo govorice o morebitni vrnitvi Chrisa Pratta v vlogi Petra Quilla, znanega kot Star-Lord. Čeprav Pratt trenutno nima nobenih Marvelovih projektov na svojem urniku, naj bi se po neuradnih informacijah pojavil v seriji 'VisionQuest', preden se pridruži ostalim junakom v 'Maščevalcih: Sodni dan'. Njegova vrnitev v 'Sodnem dnevu' ni presenečenje, saj naj bi bili prisotni vsi glavni junaki, vendar je njegov morebitni nastop v 'VisionQuestu' nepričakovan, saj Peter Quill in Vision do zdaj nista imela veliko skupnih točk. Serija 'VisionQuest' naj bi izšla leta 2026, verjetno pred 18. decembrom 2026, ko bo premiera 'Maščevalcev: Sodni dan'. Ta novica sledi prejšnjim potrditvam Marvela, ki so namigovale na večjo vlogo Mož X v prihodnosti MCU. Že januarja 2026 je Marvel uradno potrdil podobo lika Stvar (The Thing) in nakazal na srečanje Fantastičnih štirih z drugimi junaki, kar je zdaj potrjeno z vrnitvijo Kiklopa in soočenjem z Doktorjem Doomom v prihajajočem filmu.

V soboto je bila v Caracasu, po poročanju lokalnih venezuelskih medijev, izvedena operacija ZDA, med katero je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Med operacijo je bilo ubitih 57 ljudi. Maduro je bil prepeljan v New York, kjer se bo soočil z obtožbami. Ta dogodek je sprožil različne odzive po svetu, zlasti v Južni Ameriki, kjer so konservativni voditelji pozdravili njegovo aretacijo, medtem ko je levica izrazila ogorčenje. Švicarske oblasti so po Madurovi aretaciji in prevozu v New York takoj ukrepale. V ponedeljek so sporočile, da so zamrznile vsa sredstva, ki so v Švici v lasti Nicolása Madura in z njim povezanih oseb. Ta odločitev, ki je stopila v veljavo 5. januarja 2026, je bila sprejeta kot odziv na aretacijo in obtožbe, s katerimi se Maduro sooča. Maduro se je 6. januarja 2026 na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega glede vseh točk obtožnice, ki ga bremeni narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Njegova aretacija v Caracasu je bila izvedena s kirurško natančnostjo s strani ameriških enot, kar je privedlo do takojšnjih posledic in mednarodnih odzivov.

Administracija nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa je s podpisom izvršnega ukaza odredila umik države iz 66 mednarodnih organizacij in pogodb. Bela hiša je sporočila, da te organizacije in pogodbe "ne služijo več ameriškim interesom". Med njimi je 31 organizacij povezanih z Združenimi narodi, kar vključuje Ustanovni odbor Združenih narodov za populacijo (UNFPA) in Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Najbolj simboličen med umiki je odstop od UNFCCC, ki predstavlja temeljno arhitekturo globalne podnebne diplomacije, vključno s Konferencami pogodbenic (COP), Pariškim sporazumom in mehanizmi financiranja. UNFCCC je bila ustanovna pogodba za vse mednarodne podnebne sporazume, sprejeta leta 1992 na Vrhu Zemlje v Riu. V okviru te konvencije je bil podpisan tudi Pariški sporazum iz leta 2015, ki so ga Združene države Amerike zapustile že med prvim mandatom Donalda Trumpa in ga ponovno zapustile ob njegovi vrnitvi v Belo hišo pred letom dni. Umik iz teh organizacij pomeni nadaljnje oddaljevanje Združenih držav Amerike od globalnega sodelovanja, še posebej na področju podnebnih sprememb. Med prizadetimi organizacijami so tudi Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) in Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD). To dejanje je del širše politike "Amerika najprej", ki jo zagovarja Donald Trump, in odraža prepričanje, da globalne iniciative ne prinašajo zadostnih koristi nacionalnim interesom Združenih držav Amerike.

Združene države Amerike so v sredo v Severnem Atlantiku zasegle ruski tanker Marinera, ki naj bi prevažal venezuelsko nafto in s tem kršil ameriške sankcije. Operacija je potekala po daljšem zasledovanju plovila, ki je bilo v preteklosti že vpleteno v dejavnosti, povezane s tako imenovano 'floto v senci', ki omogoča skrivne prevoze nafte za države, kot so Venezuela, Rusija in Iran, s čimer se izogiba mednarodnim sankcijam. Britanska mornarica je pri zasegu pomagala, operacija pa je povzročila močan protest Moskve. Ameriške sile so tanker ustavile na podlagi naloga, ki ga je izdal zvezni sodni organ ZDA, čeprav so plovilo spremljale tudi ruske vojaške podmornice. Ob zasegu je ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth na platformi X sporočil, da je blokada sankcionirane in nezakonite venezuelske nafte v veljavi povsod po svetu. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kasneje potrdila, da bo posadka zaseženega plovila sodno preganjana. Predsednik ZDA Donald Trump se je pohvalil, da so zasegli »30-50 milijonov sodčkov« surove nafte, medtem ko je energetski sekretar napovedal, da bodo ZDA nadzorovale venezuelsko nafto »za nedoločen čas«. Incident predstavlja zaostrovanje napetosti med ZDA in Rusijo, pa tudi z Venezuelo, saj Washington še naprej izvaja agresivno politiko sankcij. Zaseg tankerja Marinera, in drugega tankerja Sophia v Karibih, je del širših prizadevanj ZDA za omejevanje dejavnosti, ki kršijo mednarodne sankcije in destabilizirajo svetovno trgovino z nafto. Predsednik Trump je v preteklih letih izvajal strogo politiko do Venezuele, kar vključuje tudi poskuse odstranitve predsednika Nicolása Madura z oblasti in obtožbe o plenjenju venezuelskega premoženja.

OpenAI je predstavil ChatGPT Health, novo funkcijo znotraj ChatGPT, ki uporabnikom omogoča povezovanje zdravstvenih kartotek, aplikacij za dobro počutje in nosljivih naprav za pridobivanje zdravstvenih informacij. Kljub poudarku na šifriranju in ločevanju podatkov se pojavljajo vprašanja glede varnosti podatkov. OpenAI poudarja, da ChatGPT Health ni namenjen zdravljenju ali diagnozi.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil dvostrankarski predlog zakona o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva ukrepe tudi proti državam, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, ki kupujejo rusko nafto. Novico je potrdil republikanski senator Lindsey Graham, ki je po srečanju s Trumpom na družbenih omrežjih zapisal, da je predsednik prižgal zeleno luč predlogu zakona, na katerem je delal več mesecev skupaj s senatorjem Blumenthalom in drugimi. Graham je odločitev označil za zelo časovno primerno, glede na to, da Ukrajina dela koncesije za mir, medtem ko Rusija nadaljuje z vojaškimi dejanji. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", naj bi Trumpu omogočil kaznovanje držav, ki kupujejo poceni rusko nafto in s tem financirajo rusko vojno proti Ukrajini. Po besedah senatorja Grahama bo ta zakon predsedniku dal "ogromen vpliv" na države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, da jih spodbudi k prenehanju nakupov ruske nafte. Pričakuje se močna dvostrankarska podpora zakonodaji že v naslednjem tednu, s čimer se nadaljujejo prizadevanja ZDA za omejevanje ruskih prihodkov in pritiskanje na Kremelj. Ta poteza sledi preteklim grožnjam in napovedim ZDA o uvedbi carin in sankcij proti državam, ki vzdržujejo trgovinske vezi z Rusijo. Julija 2025 je Trump napovedal 25-odstotne carine na indijsko blago in dodatne kazni zaradi vezi z Rusijo, ameriški finančni minister Scott Bessent pa je Kitajsko opozoril na možnost uvedbe celo 500-odstotnih carin zaradi nakupov sankcionirane ruske nafte. Rusija je na te grožnje odgovorila, da je njeno gospodarstvo imuno na nove sankcije in da se pripravlja na morebitne nove omejitve.

Venezuela in Združene države Amerike so se v začetku januarja 2025 pogajale o prodaji nafte, kar bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte in odnose med državama. Državno naftno podjetje Petróleos de Venezuela (PDVSA) je potrdilo pogajanja z Washingtonom o obsegu prodaje nafte, kar kaže na morebitno selektivno omilitev sankcij, ki bi venezuelski nafti omogočila vrnitev na svetovne trge. To nadaljevanje dialoga in morebitno sproščanje trgovine z nafto sledi predhodnim aktivnostim, kot je dovoljenje za raziskovanje nafte, ki ga je Chevron pridobil julija 2025, kar nakazuje na postopno normalizacijo odnosov na področju energetike, kljub geopolitičnim napetostim. Sekretar za energijo ZDA, Chris Wright, je poudaril, da bodo Združene države Amerike nadzorovale prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas in prihodke od teh transakcij deponirale na račune, ki jih bo upravljal Washington. Ta poteza vzbuja pomisleke o suverenosti Venezuele nad lastnimi naravnimi viri in nakazuje na močan vpliv ZDA na venezuelsko naftno industrijo. Prav tako kaže na prizadevanja Združenih držav Amerike, da bi stabilizirale naftni trg in morda zmanjšale odvisnost od drugih virov nafte. Medtem ko se pogajanja nadaljujejo, pričakovanja glede povečane ponudbe venezuelske nafte že vplivajo na svetovne cene. Morebitna odprava sankcij bi lahko dolgoročno prinesla koristi obema stranema, saj bi Venezuela pridobila prepotrebne prihodke, ZDA pa bi si zagotovile dodaten vir nafte. Vendar pa so pogoji, pod katerimi bodo te transakcije potekale, ključni za določitev vpliva na venezuelsko gospodarstvo in politično stabilnost v regiji.

Med obsežno operacijo imigracijskih agentov v Minneapolisu, Združene države Amerike, je umrla ženska, ki jo je ustrelil pripadnik Urada za priseljevanje in carino (ICE). Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska poskušala povoziti prisotne agente z avtomobilom. Agenciji AP in Reuters sta poročali o dogodku. Lokalne oblasti so incident potrdile, vendar župan Minneapolisa zavrača opis dogodka s strani zveznih organov. Natančne okoliščine streljanja še niso povsem jasne in so predmet preiskave. Ta dogodek je sprožil burne reakcije v javnosti. Po incidentu se je v Minneapolisu zbralo več tisoč ljudi na spominskem shodu, da bi počastili spomin na umrlo žensko. Primer je poudaril napetosti med lokalnim prebivalstvom in zveznimi imigracijskimi agencijami, še posebej glede uporabe sile med operacijami.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je v sredo izjavil, da bi moral ameriški vojaški proračun za leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. To je precej več od 901 milijarde dolarjev, ki jih je Kongres odobril za leto 2026. Trump je svojo odločitev o vojaški porabi objavil na družbenem omrežju Truth Social, pri čemer je navedel, da je to rezultat "dolgih in težkih pogajanj s senatorji, člani in izjemnimi generali ter admirali". Trump je poudaril, da so "časi problematični in nevarni" ter da je povečanje vojaškega proračuna ključno za izgradnjo "vojaštva sanj" (dream military). Povečanje proračuna na 1,5 bilijona dolarjev bi predstavljalo več kot 50-odstotno povišanje glede na sedanjo rekordno raven. Čeprav bi takšno povečanje zahtevalo odobritev Kongresa, republikanci, ki imajo tesno večino v Senatu in Predstavniškem domu, doslej niso nasprotovali Trumpovim načrtom porabe. Trump je tudi namignil, da so resnični upravljavci Bele hiše nekateri posamezniki, ki niso izvoljeni, kar se mu je še nedavno zdelo neverjetno. Po njegovih besedah naj bi se vojaški proračun plačal z "odpravo odpadkov, goljufij in zlorab ter končanjem neskončnih in smešnih tujih vojn". S tem predlogom Trump nadaljuje s svojo platformo "Amerika najprej", ki predvideva močno vojsko in manjšo vpletenost v tuje konflikte, razen kadar so neposredno v interesu ZDA.

Platforma HBO Max je 7. januarja potrdila tretjo sezono svoje uspešne medicinske drame 'The Pitt'. Novico je med premiero druge sezone, ki se je odvijala v gledališču DGA v Los Angelesu, objavil izvršni direktor HBO Casey Bloys. To je bilo presenečenje, saj je bila novica objavljena dan pred uradno premiero Emmyja nagrajene druge sezone, v kateri glavno vlogo ponovno igra Noah Wyle in je nastala pod okriljem producenta Johna Wellsa. Serija je prejela izjemno pozitivne kritike za svojo drugo sezono, ki se je pričela predvajati januarja 2026. Kritikom se je zdelo, da serija prikazuje dinamičen premik v urgentnem centru medicinskega centra Pittsburgh Trauma. Uspeh serije in odziv kritikov sta nedvomno prispevala k hitri odločitvi za nadaljevanje produkcije. Potrditev tretje sezone kaže na zaupanje HBO Maxa v potencial serije 'The Pitt' in njeno sposobnost pritegniti občinstvo. Oboževalci in kritiki so navdušeni nad tem, kar so videli v drugi sezoni, kar napoveduje svetlo prihodnost za dramo, ki nadaljuje z raziskovanjem kompleksnih primerov v zdravstvenem okolju.

Kovnica Združenih držav Amerike je začela z izdajanjem prvih v seriji novih kovancev, ki zaznamujejo 250. obletnico ustanovitve Združenih držav Amerike. Ti kovanci so namenjeni počastitvi pomembnega jubileja države, znanega tudi kot semikvincentenijal. Novi kovanci so zasnovani tako, da vstopijo v splošni obtok, kar pomeni, da jih lahko državljani najdejo v svoji drobižu. Cilj iniciative je ozavestiti javnost o tej zgodovinski prelomnici in vključiti prebivalstvo v praznovanje obletnice.

Podjetje GameStop je objavilo podrobnosti novega kompenzacijskega paketa za svojega izvršnega direktorja Ryana Cohena, ki je v celoti odvisen od doseganja določenih, pomembnih poslovnih ciljev. Cohen ne bo prejel nobene zagotovljene plače, kar vključuje odsotnost plače, denarnih bonusov in delnic, ki bi se izplačevale skozi čas. Njegovo nadomestilo je v celoti 'tvegano', kar pomeni, da bo izplačan le, če bo podjetje doseglo pomembne tržne in operativne cilje. Cilj je zagotoviti, da so Cohenove spodbude neposredno usklajene z ustvarjanjem dolgoročne vrednosti za delničarje GameStopa. Za polno izplačilo nadomestila bo moral Cohen povečati tržno kapitalizacijo podjetja na 100 milijard dolarjev in doseči kumulativni EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo) v višini 10 milijard dolarjev. Kompenzacijski paket vključuje delniške opcije za nakup več kot 171,5 milijona navadnih delnic po ceni 20,66 dolarja za delnico. Ta struktura je podobna paketu plač, ki so ga delničarji odobrili za Elona Muska, izvršnega direktorja Tesle, kjer bi Musk prejel delnice Tesle v vrednosti bilijona dolarjev, če bi v naslednjem desetletju dosegel določene cilje uspešnosti. Potencialno izplačilo v višini 35 milijard dolarjev je torej povsem odvisno od masivnega preobrata za to nestanovitno podjetje za video igre, ki je v preteklosti že doživelo izjemne skoke in padce na borzi, znano kot 'memestock'. Delničarji morajo ta paket še odobriti.

Uporaba navideznih zasebnih omrežij (VPN) je v Združenem kraljestvu izjemno narasla, predvsem po uvedbi zakona o varnosti na spletu, ki zahteva preverjanje starosti za dostop do spletnih strani za odrasle in je povzročil blokado nekaterih spletnih mest za britanske uporabnike. Od julija letos se je uporaba VPN-ov povečala za več kot 1400 %, saj Britanci iščejo načine za obhod teh omejitev, zaščito zasebnosti in dostop do mednarodnih vsebin. Ponudniki, kot je ExpressVPN, poudarjajo zmožnost šifriranja spletnega prometa na do desetih napravah, vključno z iPhoni, Android napravami, računalniki in drugimi, kar uporabnikom omogoča varnejše brskanje in dostop do geografsko omejenih vsebin. Namestitev in konfiguracija VPN-a na napravah, kot so iPhoni in iPadi, je postala bistveno preprostejša, saj vodilne storitve ponujajo uporabniku prijazne aplikacije, ki so enakovredne tistim na drugih platformah. To omogoča posameznikom, da ostanejo anonimni na spletu, spreminjajo svojo virtualno lokacijo in varno uporabljajo javna omrežja Wi-Fi. Hkrati Amazon Web Services (AWS) poenostavlja uvajanje lastne storitve Client VPN z uvedbo metode hitre nastavitve (Quickstart), ki zmanjšuje število potrebnih korakov za ustvarjanje in konfiguracijo končnih točk Client VPN. Ta poenostavitev je še posebej koristna za razvojne ekipe, ki potrebujejo hiter oddaljeni dostop do virov VPC za testiranje. Strokovnjaki opozarjajo pred uporabo brezplačnih VPN-ov, saj ti pogosto monetizirajo uporabnike s prodajo osebnih podatkov ali pa imajo znatne omejitve. Priporočajo raje cenovno ugodne plačljive storitve, ki zagotavljajo visoko stopnjo šifriranja, dostop do tisočev strežnikov po vsem svetu in dodatne funkcije, kot so upravitelji gesel in opozorila o kršitvah podatkov. Uporaba VPN-a tudi pomaga pri prikrivanju internetnega pinga in IP naslova, kar dodatno varuje zasebnost uporabnikov pred sledenjem s strani ponudnikov internetnih storitev in vladnih organov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.