Ministrstvo za izobraževanje Združenih držav Amerike je prek novega portala za razkritje tujega financiranja objavilo podatke, ki razkrivajo, da je Katar vodilni tuji vir sredstev za ameriške visokošolske ustanove. Zalivska država je v ameriški izobraževalni sistem vložila približno 6,6 milijarde dolarjev, kar vključuje tako neposredna darila kot pogodbeno sodelovanje z univerzami. Ti podatki so sprožili razprave o vplivu tujih režimov na akademsko neodvisnost v ZDA. Novi javni podatki razvrščajo Katar na sam vrh seznama tujih financerjev, kar močno presega prispevke drugih držav. Objava teh informacij je del širših prizadevanj ameriške administracije za večjo transparentnost pri finančnih povezavah med tujimi entitetami in domačimi izobraževalnimi institucijami. Kritiki poudarjajo, da bi lahko tako obsežni finančni vložki vplivali na raziskovalne programe in politično usmerjenost univerz. Analitiki opozarjajo, da so nekatere izmed najbolj prestižnih ameriških univerz prejele znaten del teh sredstev, kar odpira vprašanja o morebitnih dolgoročnih posledicah za nacionalno varnost in integriteto visokega šolstva. Ministrstvo za izobraževanje namerava s portalom omogočiti javni nadzor nad temi transakcijami, saj se v preteklosti številna tuja sredstva niso ustrezno poročala.

Več velikih severnoameriških korporacij, vključno s podjetji GCC, VICI Properties, Enbridge in Molson Coors Beverage Company, je uradno napovedalo datume objav svojih poslovnih rezultatov za četrto četrtletje in celotno leto 2025. Objavljanje finančnih poročil in spremljajoči konferenčni klici za vlagatelje se bodo zvrstili med koncem januarja in koncem februarja 2026. Te objave so ključnega pomena za delničarje in finančne analitike, saj bodo razkrile letno uspešnost podjetij v panogah gradbeništva, nepremičnin, energetike in pijač. Mehiški proizvajalec cementa GCC bo svoje rezultate predstavil 27. januarja, nepremičninska družba VICI Properties pa bo sledila 25. februarja. Kanadski energetski velikan Enbridge je srečanje z vlagatelji načrtoval za 13. februar, medtem ko bo pivovarsko podjetje Molson Coors svoje podatke razkrilo 18. februarja, ko bo sodelovalo tudi na konferenci skupine potrošniških analitikov v New Yorku (CAGNY). Te dejavnosti odražajo standardni ciklus korporativnega poročanja, ki omogoča pregled nad gospodarsko stabilnostjo in rastjo v različnih sektorjih severnoameriškega trga. Napovedi sledijo širšemu trendu januarja 2026, ko so tudi druga podjetja začela usklajevati koledarje za objavo letnih izidov. Na podlagi zgodovinskih podatkov iz prejšnjih četrtletij se pričakuje, da bodo te predstavitve podale jasnejšo sliko o vplivu inflacije in operativnih stroškov na dobičkonosnost podjetij v preteklem letu. Vodstva podjetij bodo prek spletnih prenosov in avdio klicev odgovarjala na vprašanja analitikov o prihodnjih strateških usmeritvah za leto 2026.

Ameriška vesoljska agencija NASA je v četrtek odpovedala načrtovani vesoljski sprehod na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) zaradi zdravstvenih težav enega izmed članov posadke. Težave so se pojavile v sredo popoldne, agencija pa je sporočila, da je stanje vpletenega astronavta stabilno. Kljub temu NASA resno preučuje možnost predčasnega končanja misije Crew-11 in vrnitve celotne štiričlanske posadke na Zemljo v prihodnjih dneh. Načrtovani vesoljski sprehod, ki bi bil prvi v letu 2026, sta nameravala opraviti ameriška astronavta Mike Fincke in Zena Cardman. Čeprav NASA uradno ni razkrila identitete osebe z zdravstvenimi težavami, so se v javnosti pojavila ugibanja o japonskem astronavtu Kimiyi Yuiju, ki je bil predhodno slišan med zahtevo po zasebnem pogovoru z zdravnikom. Misija Crew-11 bi se po prvotnih načrtih morala zaključiti šele v drugi polovici februarja, ko bi jih zamenjala naslednja posadka. Trenutno so na postaji ISS priključena dve plovili, ki omogočata varno vrnitev posadke. NASA poudarja, da je varnost astronavtov njihova prednostna naloga, zato se aktivno spopadajo z nastalo situacijo in ocenjujejo vse možnosti za nadaljnje ukrepanje. Več podrobnosti o vrnitvi in morebitni spremembi časovnega načrta misije naj bi agencija sporočila v naslednjih 24 urah.

V četrtek, 8. januarja 2025, je bilo nad Los Angelesom opaženo ameriško vojaško letalo E-4B Nightwatch, ki je v javnosti znano pod imenom "letalo sodnega dne". Pojava tega letečega poveljniškega centra, ki je neposredno podrejen Pentagonu, je na družbenih omrežjih sprožila val ugibanj in zaskrbljenosti, saj se tovrstna letala le redko pojavljajo v javnosti. Letalo je opremljeno z napredno tehnologijo za delovanje v primeru jedrske vojne ali popolnega uničenja zemeljske infrastrukture. Kmalu po dogodku so uradni viri potrdili, da je bila prisotnost letala del načrtovane poti ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina. Kljub pojasnilom so nekateri mediji in opazovalci poudarili simbolno težo letala, ki je bilo v operativne namene nazadnje v širšem obsegu uporabljeno ob terorističnih napadih 11. septembra 2001. Tokratni polet je služil kot logistična podpora obrambnemu sekretarju, vendar je specifična narava plovila pritegnila pozornost zaradi trenutnih globalnih napetosti. E-4B Nightwatch je predelan Boeing 747-200, ki služi kot mobilno poveljniško mesto za predsednika ZDA, obrambnega ministra in načelnika združenega štaba oboroženih sil. Njegova konstrukcija omogoča odpornost na elektromagnetne impulze ob jedrskih eksplozijah, kar omogoča vodenje države tudi v najbolj ekstremnih razmerah. Čeprav so poleti rutinski, so v mestnih središčih, kot je Los Angeles, redki in zato vedno predmet intenzivne javne razprave.

Papež Leon XIV. je v svojem letnem zunanjepolitičnem nagovoru diplomatskemu zboru v Vatikanu obsodil naraščajočo uporabo vojaške sile za uveljavljanje prevlade nad suverenimi državami. Sveti oče je poudaril, da takšno vojno hujskanje popolnoma spodkopava mir in mednarodno pravno ureditev, vzpostavljeno po drugi svetovni vojni. Čeprav papež ni izrecno poimenoval posameznih držav, je njegov govor veljal za doslej najostrejšo kritiko ameriških, ruskih in drugih vojaških vdorov v tuja ozemlja. Sveti oče je v nagovoru, ki ga je v nasprotju s tradicionalnim protokolom večinoma podal v angleščini, izrazil globoko zaskrbljenost nad šibkostjo mednarodnih organizacij ob spopadanju z globalnimi konflikti. Po njegovih besedah je vojna ponovno postala modna, mednarodna skupnost pa se vse pogosteje zateka k sili namesto k diplomaciji. Papež Leon XIV., ki je sicer prvi Američan na čelu katoliške cerkve, je pozval k vrnitvi k spoštovanju suverenosti in pravnega reda. Dogodek predstavlja pomemben premik v vatikanski diplomaciji, saj so papeževe besede odražale nenavadno odločnost in neposrednost. Letni nagovor diplomatom velja za ključen trenutek, v katerem Vatikan predstavi svoje prioritete in poglede na svetovno dogajanje. S tem ko je papež poudaril neučinkovitost obstoječih struktur, je nakazal nujnost reforme mednarodnih institucij, ki bi zagotovile dolgotrajno stabilnost.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Vrednost ameriškega dolarja je v petek, 9. januarja 2026, ostala stabilna oziroma se je v nekaterih latinskoameriških državah, vključno z Argentino, Perujem in Venezuelo, rahlo povečala. V Argentini so finančni trgi pozorno spremljali različne tipe menjalnih tečajev, vključno z uradnim in t.i. »blue dolarjem«, medtem ko je v Peruju centralna banka (BCRP) določila tečaj pri 3,36 solesa za dolar. Stabilnost oziroma nihanje valut je tesno povezano s širšimi geopolitičnimi pritiski in napovedmi iz Združenih držav Amerike. Mehiški peso se je spopadal s pritiski in se gibal okoli vrednosti 17,97 pesa za dolar. Negotovost na mehiškem trgu je bila v veliki meri posledica nedavnih groženj Donalda Trumpa glede vojaškega ukrepanja proti mamilarskim kartelom, kar vnaša dodatno tveganje v regionalno gospodarstvo. Kljub manjšemu, 0,07-odstotnemu popravku vrednosti navzgor, mehiška valuta ostaja ranljiva na retoriko prihajajoče ali aktualne ameriške administracije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje trenda rasti dolarja v regiji, ki se je stopnjeval že v preteklem letu. V Venezueli centralna banka še naprej prilagaja uradni tečaj glede na razmere na menjalnem trgu, kjer inflacijski pritiski in povpraševanje po tuji valuti ne popuščajo. Regionalni trgi tako ostajajo v stanju visoke pripravljenosti na morebitne nove ekonomske ukrepe iz Washingtona, ki bi lahko dodatno destabilizirali lokalne valute.

Združene države Amerike so v usklajeni operaciji v Karibskem morju presregle in zasegle tanker Olina, ki je prevažal nafto iz Venezuele. Akcija se je odvila v petek pred svitom, ko so pripadniki ameriške mornariške pehote s helikopterji poleteli z letalonosilke USS Gerald R. Ford in izvedli vstop na krov plovila. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z več ameriškimi vladnimi resorji, kar kaže na stopnjevanje pritiska na venezuelski energetski izvoz. Ameriške oblasti trdijo, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje kršitev sankcij in nezakonitega trgovanja z viri, ki financirajo tamkajšnji režim. Tanker Olina je le eden v nizu plovil, ki so jih ameriške sile v zadnjem obdobju ustavile v mednarodnih vodah zaradi sumov o vpletenosti v tihotapljenje energentov pod venezuelsko zastavo ali v njihovem imenu. Dogodek dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom ter vpliva na stabilnost naftnih poti v regiji. Čeprav podrobnosti o tovoru in končni destinaciji tankerja niso bile v celoti razkrite, zaseg pomeni neposreden poseg v logistične verige Venezuele, ki se kljub mednarodnim omejitvam trudi ohraniti izvoz nafte na svetovne trge.

Meta Platforms Inc. je sklenila več pogodb o dobavi električne energije za svoje podatkovne centre, s čimer je postala največji kupec jedrske energije med svojimi vrstniki. Družba je sklenila sporazume s tremi jedrskimi energetskimi podjetji za razvoj jedrskih elektrarn in napajanje svojih podatkovnih centrov umetne inteligence v Ohiu. Zagotovila si je dovolj energije za napajanje približno 5 milijonov gospodinjstev.

Družba Naftna industrija Srbije (NIS) je ugovorila uvoz prvih količin surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), kar bo omogočilo ponovni zagon proizvodnje v rafineriji Pančevo. Prve pošiljke nafte pričakujejo že v prihodnjem tednu, družba pa namerava v kratkem uvoziti še dodatne količine surovin. S tem se končuje zastoj v proizvodnji, ki je trajal od decembra lani, ko so bila postrojenja v Pančevu ustavljena zaradi pomanjkanja surovin. Prekinitev dobave in proizvodnje je bila neposredna posledica sankcij, ki jih je Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike uvedlo proti družbi NIS. Kljub sankcijam je Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) izdal posebno licenco, ki velja do 31. decembra 2025, podjetju pa do 23. januarja tekočega leta omogoča izvajanje ključnih operativnih dejavnosti. Te vključujejo uvoz surove nafte, predelavo in transakcije, nujne za varnost oskrbe in tehnično vzdrževanje sistema. Dogovor z Janafom predstavlja pomemben preobrat v oskrbi Srbije z energenti, saj je bil srbski energetski sektor močno omejen zaradi mednarodnih ukrepov glede ruskega lastniškega deleža v podjetju NIS. Nova licenca OFAC-a vključuje tudi podaljšanje roka za pogajanja o prodaji ruskega deleža do konca marca, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo lastniško strukturo in poslovanje podjetja brez stalnih groženj s sankcijami.

Priznana pevka in podjetnica Rihanna je za novo oglasno kampanjo svoje znamke spodnjega perila Savage x Fenty ob valentinovem najela transspolno manekenko Vivian Jenno Wilson. 21-letna Wilson, ki je sicer odtujena hči milijarderja Elona Muska, se v kampanji predstavlja v okviru nove kolekcije, s čimer utrjuje svojo prisotnost v modni industriji po lanskem prvencu na newyorškem tednu mode. Sodelovanje z Wilsonovo po mnenju modnih kritikov odraža Rihannino vztrajanje pri vključenosti in raznolikosti, kar je ključno vodilo znamke Savage x Fenty od njene ustanovitve. Wilsonova, ki je s svojim očetom prekinila vse stike in javno kritizirala njegove poglede na vprašanja identitete spola, s tem projektom nadaljuje samostojno pot v svetu visoke mode in zabavne industrije. Kampanja je pritegnila precejšnjo pozornost svetovnih medijev, ne le zaradi ugleda blagovne znamke, temveč tudi zaradi kompleksne družinske dinamike med Wilsonovo in Muskom. Medtem ko Musk ostaja ena najvplivnejših osebnosti v svetu tehnologije, se njegova hči vse bolj uveljavlja kot obraz nove generacije modelov, ki zagovarjajo pravice transspolnih oseb.

Netflix je izdal film Ljudje, ki jih srečujemo na počitnicah, ki temelji na istoimenski knjižni uspešnici Emily Henry. Avtorica in režiser sta spregovorila o razlikah med filmom in knjigo, vključno s spremembami v prizoru spolnosti. Oboževalci so se odzvali pozitivno, še posebej na igralsko zasedbo Toma Blytha in Emily Bader.

Arlene Lillis, 56-letna ženska iz kraja Detroit Lakes v Minnesoti, je umrla v napadu morskega psa na plaži Dorsch na otoku St. Croix na Deviških otokih. Med napadom je izgubila roko in kasneje podlegla poškodbam.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Davčne uprave v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so v začetku leta 2026 uvedle pomembne novosti, ki vplivajo na milijone zavezancev. Ameriški davčni urad (IRS) je napovedal, da bo uradno začel sprejemati davčne napovedi 26. januarja, nekaterim skupinam pa je omogočil oddajo že 9. januarja. Kljub optimizmu vodstva se pojavljajo opozorila o morebitnih zamudah zaradi zmanjšanja števila zaposlenih, kar je posledica varčevalnih ukrepov novega oddelka za učinkovitost vlade. V Združenem kraljestvu se medtem davčni zavezanci spopadajo s težavami zaradi napak v programski opremi urada HMRC, ki ne vključuje pravilno povišanih stopenj davka na kapitalski dobiček. Zaradi tega približno 800.000 samozaposlenih in najemodajalcev tvega visoke globe, če svojih obveznosti ne bodo izračunali ročno. Britanska vlada prav tako načrtuje znižanje neobdavčenih olajšav za varčevalne račune ISA z aprilom 2027, kar je sprožilo val depozitov, saj so varčevalci samo v novembru vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov. Spremembe odražajo širši globalni trend digitalizacije in strožjega nadzora nad dohodki. V Indiji se pred objavo proračuna za leto 2026 stopnjujejo razprave o davčnih olajšavah za avtomobilska posojila, medtem ko Združeno kraljestvo uvaja obvezno digitalno poročanje za vse, ki zaslužijo več kot 50.000 funtov. Davčni strokovnjaki opozarjajo, da gre za največje vsebinske in procesne spremembe v zadnji generaciji, ki od zavezancev zahtevajo bistveno večjo angažiranost.

V okviru načrtovane širitve Bele hiše so bili javnosti razkriti podrobnejši arhitekturni načrti, ki predvidevajo gradnjo reprezentativnega stopnišča ter novih prostorov za logistiko, prehrano in tehnično vzdrževanje. Predlogi, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa v četrtek predstavila pristojni komisiji za nadzor zgradb, vključujejo obsežne posege v vzhodnem krilu predsedniške rezidence, ki bodo posodobili infrastrukturo za zaposlene in obiskovalce. Poleg novosti v vzhodnem delu načrti predvidevajo tudi spremembe na kolonadi zahodnega krila in v prostorih, ki so bili poimenovani zgornje zahodno krilo. Gre za prvo javno razgrnitev tako podrobnih načrtov za dodatke k zgodovinskemu objektu, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje funkcionalnosti dostavnih poti in servisnih dejavnosti znotraj kompleksa. Arhitekturni posegi so zasnovani tako, da bi omogočili nemoteno delovanje Bele hiše kot sodobnega upravnega središča. Projekt poudarja potrebo po dodatnih prostorih za komunalne storitve in logistično podporo, kar odraža naraščajoče potrebe sodobne predsedniške administracije. Komisija, ki bdi nad načrti, bo v prihodnje ocenila vpliv teh posegov na zgodovinsko integriteto zgradbe. Dokumentacija razkriva, da bi nova infrastruktura bistveno olajšala vsakodnevne operacije, hkrati pa s stopniščem dodala estetski poudarek vzhodnemu delu kompleksa.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek opravil ločena telefonska pogovora s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in mehiško predsednico Claudio Scheinbaum, s katerima je razpravljal o zaostrenih političnih razmerah v Venezueli. Lula je ob tem ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele, kar odraža prizadevanja regionalnih in mednarodnih akterjev za stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Med pogovorom s kanadskim premierjem je Lula podal povabilo za uradni obisk, ki ga je Mark Carney sprejel in naj bi Brazilijo obiskal aprila prihodnje leto. Srečanje bo namenjeno krepitvi dvostranskih odnosov in nadaljnjemu usklajevanju glede venezuelske krize, ki pomembno vpliva na stabilnost celotne regije. Brazilija pod Lulovim vodstvom še naprej išče diplomatsko pot, ki bi vključevala čim širši krog mednarodnih partnerjev. Sodelovanje z Mehiko ostaja ključno pri oblikovanju skupnega latinskoameriškega odziva na dogajanje v Caracasu. Predsednica Claudia Scheinbaum in Lula sta poudarila pomen suverenosti in mirnega reševanja sporov brez zunanjega vmešavanja, kar je v skladu z njuno kritiko nedavnih potez Washingtona.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Raper Fetty Wap je bil predčasno izpuščen iz zveznega zapora in premeščen v hišni pripor po prestani malo več kot polovici šestletne zaporne kazni zaradi vpletenosti v trgovino z drogami v New Yorku.