V avstrijskem Linzu so se v soboto z uradno žalno sejo deželne vlade in deželnega zbora poslovili od nekdanjega deželnega glavarja Gornje Avstrije Josefa Ratzenböcka, ki je umrl v 96. letu starosti. Najvišji predstavniki deželne politike so se zbrali, da bi počastili spomin na politika, ki je deželo vodil med letoma 1977 in 1995. Ratzenböck je veljal za eno najvplivnejših osebnosti avstrijske ljudske stranke (ÖVP) v povojnem obdobju. Govorci so pokojnika označili za avtentičnega ljudskega predstavnika, ki je s svojim povezovalnim značajem pomembno oblikoval sodobno Gornjo Avstrijo. Posebej so poudarili njegovo vlogo prepričanega Evropejca, ki si je prizadeval za čezmejno sodelovanje in vključevanje Avstrije v evropske povezave. Njegovo politično delovanje je pustilo neizbrisen pečat v razvoju deželne infrastrukture in gospodarstva. Žalne slovesnosti so se udeležili številni visoki gostje iz političnega in družbenega življenja, ki so poudarili, da je Ratzenböck razumel potrebe ljudi in znal premostiti politične razlike. Njegova smrt pomeni konec nekega obdobja za avstrijsko ljudsko stranko, saj je bil eden zadnjih deželnih glavarjev, ki so v svojem času uživali izjemno visoko stopnjo osebne priljubljenosti med volivci vseh taborov.

Deželna glavarica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner je napovedala vložitev tožbe proti Dunaju zaradi sporne obravnave tako imenovanih gostujočih pacientov. Spor se je zaostril, potem ko so dunajske bolnišnice domnevno začele zavračati bolnike iz sosednje dežele, ki so imeli vnaprej določene termine za operacije. Po navedbah spodnjeavstrijskih oblasti so pacienti prejeli odpovedi z utemeljitvijo, da imajo stalno prebivališče zunaj zvezne prestolnice, kar Mikl-Leitnerjeva označuje za nesprejemljivo diskriminacijo avstrijskih državljanov. Tožba, ki jo pravni strokovnjaki pripravljajo za konkretnega pacienta iz okraja Mistelbach, naj bi bila vložena v prihodnjih tednih. Omenjeni bolnik je na operacijo čakal leto in pol, nato pa je bil termin tik pred zdajci odpovedan. Glavarica je ob tem izpostavila paradoks, da so tuji državljani s prijavljenim bivališčem na Dunaju oskrbljeni prednostno pred spodnjeavstrijskimi delovnimi migranti, ki dnevno prispevajo k dunajskemu gospodarstvu. Po njenih besedah več kot 200.000 ljudi iz Spodnje Avstrije vsak dan odhaja na delo v prestolnico. Kljub pravnim korakom Spodnja Avstrija še vedno upa na politično rešitev in vrnitev k prejšnjemu sistemu sodelovanja v vzhodni regiji. Mikl-Leitnerjeva poudarja, da dogovori z drugimi zveznimi deželami, kot sta Zgornja Avstrija in Gradiščanska, še vedno delujejo brez težav. Dunajske oblasti se na napoved tožbe uradno še niso odzvale, vendar spor nakazuje na globlje težave v avstrijskem zdravstvenem sistemu in financiranju javnih bolnišnic.

V Innsbrucku je v nedeljo potekala uradna predaja predsedovanja konferenci deželnih glavarjev Avstrije. Štajerski deželni glavar Mario Kunasek iz vrst svobodnjakov (FPÖ) je vodenje organa, ki predstavlja interese zveznih dežel nasproti zvezni vladi, predal tirolskemu kolegu Antonu Mattlu iz ljudske stranke (ÖVP). Tirolska bo to vlogo opravljala naslednjih šest mesecev, njeno predsedovanje pa poteka pod geslom "Navzgor za Avstrijo" (Bergauf für Österreich). Osrednji poudarek Mattlovega mandata bo nadaljevanje reformnega partnerstva z zvezno ravnjo, ki je bilo predhodno usklajeno na srečanjih deželnih voditeljev. Poleg tega namerava Tirolska kot predsedujoča dežela spodbujati konstruktivno sodelovanje čez deželne in strankarske meje. Mattle je ob prevzemu poudaril pomen zveznih dežel kot ustanovnih elementov republike, ki morajo v dialogu z Dunajem nastopati enotno.

Andreas Hanger, vodja poslanske skupine ljudske stranke (ÖVP) v parlamentarni preiskovalni komisiji, je pozval opozicijsko svobodno stranko (FPÖ), naj se opraviči policiji, pravosodju in avstrijskemu prebivalstvu. Hangerjeve zahteve so posledica obtožb, ki jih je FPÖ podala v zvezi s preiskavo smrti nekdanjega visokega uradnika na ministrstvu za pravosodje Christiana Pilnacka. Po Hangerjevih besedah so bili očitki svobodnjakov o domnevnih nepravilnostih pri delu preiskovalnih organov že v celoti ovrženi. Poslanec ljudske stranke je v pogovoru za tiskovno agencijo APA poudaril, da preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena na pobudo opozicije, predstavlja nesmotrno porabo davkoplačevalskega denarja. Hanger meni, da preiskava nima več nobene vsebinske podlage, saj so dokazi potrdili pravilnost postopkov uradnih organov. Spor med vladajočo ÖVP in opozicijsko FPÖ se tako stopnjuje sredi delovanja komisije, ki naj bi razjasnila politične vplive na pravosodni sistem v Avstriji.

Deželna glavarica Salzburga Karoline Edtstadler (ÖVP) je napovedala obsežne varčevalne ukrepe v deželni upravi, ki vključujejo zmanjšanje števila zaposlenih in strukturne reforme. Po njenih navedbah bi lahko ostalo nezasedeno približno vsako tretje delovno mesto, ki se bo sprostilo zaradi upokojitev ali odhodov, s čimer se želijo izogniti neposrednemu odpuščanju, hkrati pa zmanjšati birokratski aparat. Načrtovane spremembe so del širših prizadevanj za racionalizacijo javne porabe, o čemer bo deželna vlada podrobneje razpravljala na januarski klavzuri. Poleg kadrovskih rezov Edtstadlerjeva za prihodnje leto načrtuje tudi sprejetje dvoletnega proračuna. Ta poteza je strateško povezana s prihajajočimi deželnimi volitvami, ki bodo spomladi leta 2028. Kot je poudarila v pogovoru za tiskovno agencijo APA, so tovrstni ukrepi nujni, saj se mora sistem prilagoditi trenutnim finančnim omejitvam. S sprejetjem dvojnega proračuna želi zagotoviti politično stabilnost in predvidljivost financiranja v obdobju pred volilno kampanjo.

V Avstriji se bo 11. februarja na deželnem sodišču v Linzu nadaljeval sodni postopek proti vodji poslanske skupine ljudske stranke (ÖVP) Augustu Wögingerju in dvema finančnima uradnikoma. Obtožnica jim očita zlorabo uradnega položaja v zadevi, ki se nanaša na politično kadrovanje pri imenovanju vodje davčnega urada v mestu Braunau. Po navedbah tožilstva naj bi obtoženi poskrbeli za prednostno obravnavo strankarskega kolega na račun bolje kvalificirane kandidatke. Sodni proces se nadaljuje po tem, ko je višje deželno sodišče v Linzu razveljavilo prvotno odločitev o poravnavi (diversion), kar pomeni, da bo sodišče moralo izreči končno sodbo. Načrtovanih je dvanajst do trinajst obravnav, razglasitev sodbe pa se pričakuje 21. aprila. Wöginger je kljub obtožbam in morebitni obsodbi na prvi stopnji že napovedal, da namerava ostati na čelu poslanske skupine, pri čemer uživa polno podporo stranke ÖVP. Postopek predstavlja enega vidnejših primerov pregona domnevne politične korupcije v avstrijskem političnem vrhu v zadnjem obdobju.

Avstrijske zvezne oborožene sile (Bundesheer) so v petek objavile letno bilanco, v kateri so delovanje v preteklem letu ocenile kot izrazito uspešno. Obrambna ministrica Klaudia Tanner je poudarila, da sta smer in hitrost uresničevanja razvojnega načrta 'Aufbauplan 2032+' ustrezni, kar vojski omogoča načrtovano modernizacijo in krepitev zmogljivosti. Ministrica je v uradni izjavi izrazila zadovoljstvo nad doseženim napredkom na vseh ravneh delovanja. Ključni poudarek poročila je namenjen kadrovski sliki, ki se po navedbah ministrstva vidno izboljšuje. V preteklem letu je izobraževanje za podčastnike in častnike začelo več kot 1.200 oseb, kar predstavlja pomemben prirast kadra in civilnih uslužbencev. Poleg povečanega zanimanja za vojaški poklic vojska beleži tudi upad števila prostovoljnih odhodov iz službe, kar kaže na večjo stabilnost znotraj obrambnega sistema. Vodstvo vojske te trende razume kot potrditev uspešnosti trenutnih reform in ukrepov za večjo privlačnost vojaškega poklica.

Nekdanji avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser, ki je v zaporu v Innsbrucku prestajal kazen zaradi korupcijske afere Buwog, je bil v petek zjutraj premeščen v elektronsko nadzorovan hišni pripor. Grasser je zapustil prostore kaznilnice in bo preostanek kazni pod nadzorom z elektronsko zapestnico prestajal na svojem domu v Kitzbühelu. Premestitev se je simbolično odvila natanko na njegov 57. rojstni dan. Grasser, ki je bil nekoč ključni obraz avstrijske politike kot član svobodnjakov (FPÖ) in kasneje blizu ljudski stranki (ÖVP), je bil v zadevi Buwog pravnomočno obsojen na štiri leta zapora. Odločitev o prehodu v hišni pripor je bila sprejeta po tem, ko je v zaporu preživel več mesecev. Organi pregona bodo njegovo gibanje odslej spremljali na daljavo, kar avstrijska zakonodaja dopušča za določene kategorije obsojencev po določenem deležu prestane kazni.

Glede na ankete je bil izkupiček tržne koalicije ob koncu leta precej katastrofalen. Nekdanji veliki stranki ÖVP in SPÖ v trendu APA, ki upošteva ankete zadnjih petih tednov in jih tehta glede na aktualnost, z 18,9 oziroma 18 odstotki skupaj ne dosežeta niti vrednosti odobravanja FPÖ. Ta je od začetka vlade še povečala svojo prednost. Zdi se, da udeležba v vladi doslej ni škodovala le stranki NEOS.

Po preštetih 95% glasov je stranka Vetevendosje Albina Kurtija prejela 49,83% glasov na parlamentarnih volitvah na Kosovu. Zaradi teh rezultatov ima stranka veliko verjetnost, da bo oblikovala vlado. Kurti je zmago označil za zgodovinsko in napovedal, da bo iskal zaveznike za oblikovanje vlade.

V linški Marijini stolnici bo v soboto, 10. januarja, ob 12. uri potekalo slovesno requiem za Josefa Ratzenböcka (ÖVP), dolgoletnega deželnega glavarja Zgornje Avstrije, ki je umrl 23. decembra v starosti 96 let.

V Avstriji se je financiranje političnih strank leta 2025 nekoliko zmanjšalo po dveh letih močne rasti. Največ sta izgubili stranki ÖVP in Zeleni, ki bosta po porazih na volitvah v državnem zboru, na Štajerskem in na Dunaju prejeli približno deset odstotkov manj sredstev. Nasprotno pa je stranka FPÖ močno povečala svoja sredstva. Skupno so država in dežele prispevale 266 milijonov evrov za financiranje političnega dela, pri čemer skoraj četrtina pripade stranki FPÖ (61 milijonov evrov).

V starosti 96 let je umrl Josef Ratzenböck, ki je bil deželni glavar Zgornje Avstrije med leti 1977 in 1995. Bil je politik stranke ÖVP in je veljal za "pravega deželnega očeta". Deželni glavar Thomas Stelzer se ga spominja kot velikega oblikovalca Zgornje Avstrije in človeka, ki je vedno iskal povezovanje.

Seniorski zvezdnik, blizu avstrijske ljudske stranke ÖVP, je ostro kritiziral odločitev ministrstva za socialne zadeve, ki ga vodi SPÖ, da prestavi inovacijski sklad za leto 2026. Predsednica seniorenbunda Ingrid Korosec je v izjavi dejala, da je to "nesocialno" in da sektor oskrbe, ki je pod velikim pritiskom, potrebuje zanesljivost, ne pa novih razočaranj. Sklad, vreden 50 milijonov evrov, je bil namenjen digitalizaciji oskrbe, vendar sredstva zaradi proračunskih razmer ne bodo izplačana.

Objava avstrijske ljudske stranke (ÖVP) na družbenih omrežjih o integraciji je sprožila val nezadovoljstva, vključno s kritikami koalicijskih partnerjev SPÖ in voditeljice Zelenih, Leonore Gewessler. Sporna objava se nanaša na rezultate integracijskega barometra. Finančni minister SPÖ, Markus Marterbauer, se je javno opravičil in poudaril prispevek migrantov v Avstriji. Gewesslerjeva je kritizirala pavšalno problematiziranje muslimanov in pozvala k večji povezanosti.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je napovedal zaostritev azilne politike. Izgone v Sirijo in Afganistan naj bi razširili, azilni postopki v Avstriji pa naj bi dolgoročno postali izjema. Karner upa, da bodo azilni postopki v Avstriji in EU postali "absolutna izjema".

Deželni glavar Vorarlberga, Markus Wallner (ÖVP), je ostro kritiziral državnega sekretarja Seppa Schellhorna (NEOS) zaradi njegovega predloga o zmanjšanju števila zveznih dežel iz devet na tri. Wallner je predlog označil za "izjemno nespoštljiv". Prav tako je izrazil nezadovoljstvo nad ministrom za promet zaradi pomanjkanja posluha.

Raziskava je pokazala, da je razpoloženje Avstrijcev glede integracije nespremenjeno kritično. 72 odstotkov vprašanih meni, da integracija deluje slabo ali zelo slabo, 68 odstotkov pa je skeptičnih glede zmožnosti Avstrije, da obvladuje priseljevanje. Politični islam povzroča Avstrijcem veliko zaskrbljenost.

Avstrijska vlada je sprejela sveženj ukrepov za spodbujanje zaposlovanja starejših, ki vključuje davčno olajšavo za zaposlene upokojence. Od leta 2027 bo do 15.000 evrov zaslužka, pridobljenega poleg pokojnine, neobdavčen. Poleg tega so predvideni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja oseb nad 60 let in reforma poklicnega pokojninskega zavarovanja.

Salzburški deželni zbor je v sredo za novega deželnega svetnika izvolil Maximiliana Aignerja (ÖVP). Petindvajsetletnik je prejel glasove strank ÖVP, FPÖ in SPÖ, s čimer je postal najmlajši deželni svetnik v zgodovini Salzburga. Seja deželnega zbora se je začela z njegovo izvolitvijo in posvetitvijo, na njej pa bodo razpravljali tudi o proračunu za leto 2026. Proti Aignerju sta glasovali stranki KPÖ Plus in Zeleni.

Avstrijski državni svet je na izredni seji sprejel odločitev o znižanju dajatve na električno energijo. V letu 2026 se bo dajatev znižala z 1,5 centa na kilovatno uro (kWh) na 0,82 centa. Za zasebna gospodinjstva bo veljala znižana stopnja 0,1 centa na kWh. Ukrep bo veljal do konca leta 2026. Predlog, ki so ga vložile stranke SPÖ, ÖVP in NEOS, so podprli tudi Zeleni, medtem ko so Svobodnjaki glasovali proti.

Werner Amon (ÖVP) je bil soglasno izvoljen za novega drugega podpredsednika deželnega zbora Štajerske. Nasledil je Christopherja Drexlerja, ki zapušča politiko. Amon je prejel podporo vseh 47 prisotnih poslancev.

Tirolska in Spodnjeavstrijska ÖVP sta ostro kritizirali državnega sekretarja Josefa Schellhorna (NEOS), ker je v intervjuju dejal, da si namesto devetih lahko predstavlja le tri zvezne dežele. Klubski vodja ÖVP Jakob Wolf je Schellhornove izjave označil za nepotrebne, Kurt Hackl pa je poudaril, da centralizacija ne ustvarja učinkovitosti.

Število uporabnikov digitalne identitete ID Austria na avstrijskem ozemlju se je povečalo na 4,8 milijona. Samo v zadnjih šestih mesecih se je registriralo 900.000 ljudi. Digitalni vozniški in prometni dovoljenji sta bila izdana že v več kot milijon izvodih.

Avstrijska vlada je potrdila načrte za prihranek 540 milijonov evrov v upravi do leta 2030, pri čemer namerava 20 odstotkov tega zneska vložiti v digitalizacijo. Do leta 2029 naj bi zmanjšali število zaposlenih v upravi za približno 2600 polnih delovnih mest.

Avstrija prenavlja svoj sistem upravljanja meja, pri čemer se namesto statičnih kontrol osredotoča na obmejni prostor. Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je pojasnil, da je razlog za to zmanjšanje števila prijetih oseb. Novi sistem naj bi bil bolj učinkovit in prilagodljiv, kar bo verjetno zmanjšalo število vojakov na meji. Predlog je sprožil kritike s strani FPÖ in burgenlandske SPÖ.

August Wöginger, vodja poslanske skupine ÖVP, je na tiskovni konferenci s svojim odvetnikom Michaelom Rohreggerjem izjavil, da želi ostati na svojem položaju tudi v primeru obsodbe zaradi zlorabe položaja. Pričakuje oprostilno sodbo v ponovljenem postopku in poudarja, da ni storil nič nezakonitega. Ne glede na ponovni proces se ne čuti krivega in o odstopu ne razmišlja.

V avstrijskem državnem zboru je bil v četrtek prvič uporabljen glasovni avatar. Uporabil ga je poslanec ÖVP Klaus Fürlinger, ki ima zaradi kronične bolezni težave z glasom. Mandatarja iz Zgornje Avstrije so pripeljali do govorniškega pulta, kjer je stoje predvajal svoj govor. Glas je ustvarila umetna inteligenca, govor pa je napisal Fürlinger sam.

V Avstriji se je koalicija dogovorila z Zelenimi o zakonu za cenejši tok. Spremembe vključujejo dvig meje za plačilo omrežnine za fotovoltaične sisteme na 15 kW in znižanje tarife na 0,5 centa. Zakon bo predvidoma potrjen v državnem zboru.

Višje deželno sodišče v Linzu je razveljavilo preusmeritev postopka proti vodji poslanske skupine ÖVP Augustu Wögingerju v zvezi z zlorabo uradnega položaja. Sodišče je naložilo nadaljevanje postopka proti Wögingerju in še dvema obtožencema, kar pomeni, da se bo sojenje ponovilo.

Ministrica za pravosodje Anna Sporrer nasprotuje vzpostavitvi centrov EU za vračanje migrantov v afriških državah. Pogojuje jih s članstvom v Svetu Evrope, medtem ko evropski komisar za migracije Magnus Brunner meni drugače. Sporrerjeva želi zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri vračanju migrantov. Evropska poslanka FPÖ Stegerjeva kritizira načrte EU kot nezadostne.

Deželna glavarica Spodnje Avstrije Johanna Mikl-Leitner (ÖVP) je napovedala morebitno tožbo proti Dunaju zaradi zavračanja pacientov iz njene dežele. V letnem pregledu je poudarila, da so najeli odvetnika za preučitev vseh pravnih možnosti. Njen namestnik Udo Landbauer (FPÖ) je opozoril na poročilo komisije za ocenjevanje ukrepov med pandemijo koronavirusa, ki je ugotovila 'težke stranske učinke in posledice' sprejetih ukrepov.

Deželne svetnice za izobraževanje v deželah, ki jih vodi ÖVP, so opozorile pred zmanjšanjem sredstev za celodnevno varstvo šolskih otrok. Po večmesečnih neuspešnih pogajanjih z državo je financiranje prostega časa in dodatnih pedagogov "akutno ogroženo", je dejala Christiane Teschl-Hofmeister, deželna svetnica Spodnje Avstrije, in pozvala k hitremu prehodnemu financiranju v skladu z zakonom o naložbah v izobraževanje.

Avstrijski minister za okolje Norbert Totschnig (ÖVP) je na tiskovni konferenci poudaril, da je za ohranitev gozdov, ki pokrivajo 48 odstotkov Avstrije in so pomemben življenjski prostor, gospodarski dejavnik ter rekreacijsko območje, ključnega pomena profesionalno upravljanje z lovom. Ukrep je nujen za prilagoditev gozdov na podnebne spremembe.

Zaradi nedavnih medijskih poročil o visokih prejemkih Haralda Mayerja, bi lahko ta izgubil položaj predsednika zveznega kurija zaposlenih zdravnikov in podpredsednika Avstrijske zdravniške zbornice (ÖÄK). Na seji kurije ÖÄK ga naslednji četrtek čaka nezaupnica iz zbornice Spodnje Avstrije. Utemeljitev je, da njegovo vedenje škoduje ugledu zdravnikov in njihovih predstavnikov. Mayer naj bi prejemal okoli 26.000 evrov mesečno.

Poslanec avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Klaus Fürlinger bo predvidoma prihodnji teden v državnem zboru kot prvi poslanec s pomočjo glasovnega avatarja predstavil pripravljen govor. Fürlinger ima kronično bolezen, ki vpliva na njegov glas. V preteklem tednu je že nastopil s pomočjo umetne inteligence v odboru za pravosodje, ki ga vodi.

Avstrijska stranka FPÖ poziva k ustavni zaščiti pravice do plačevanja z gotovino, pri čemer se zgleduje po Sloveniji, ki je to pravico že vključila v ustavo. Alexander Petschnig iz FPÖ kritizira SPÖ in ÖVP zaradi blokiranja podobnih pobud v Avstriji, trdi, da s tem kršijo temeljno pravico do gotovine. Poudarja, da EU postopoma omejuje uporabo gotovine, zato je nujna zaščita na nacionalni ravni.

Volksanwalt Christoph Luisser, ki ga je imenovala stranka FPÖ, je kritiziral notranje in pravosodno ministrstvo zaradi domnevnih ovir pri preiskavi policijskega dela v zvezi s smrtjo nekdanjega vodje oddelka na pravosodnem ministrstvu, Christiana Pilnacka. Ministrstvi naj ne bi posredovali zahtevanih dokumentov.

Zaradi številnih stečajev podjetij in zmanjšanja prispevkov se rezerve v avstrijskem skladu za nadomestila v primeru insolventnosti hitro zmanjšujejo. Sklad, ki izplačuje plače v primeru stečajev, je pod pritiskom, saj so bile leta 2022 prispevki podjetij prepolovljeni. Leta 2024 je sklad zabeležil 160 milijonov evrov izgube, letos pa naj bi ta številka znašala 180 milijonov evrov. Direktor Wolfgang Pfabigan je napovedal, da bo treba najkasneje do leta 2027 zvišati prispevke.

Avstrijska vlada je sprejela prvi sveženj ukrepov za zmanjšanje birokracije. Med posameznimi ukrepi, ki so bili sprejeti na seji vlade, so podaljšanje intervalov za tehnične preglede osebnih vozil, odprava nekaterih obveznosti poročanja, ukinitev obveznosti pridobivanja dovoljenj za sončne elektrarne in zvišanje mejnih vrednosti za vodenje knjig.

V avstrijski trojni koaliciji še vedno ni soglasja glede zahteve občin po zvišanju davka na nepremičnine. Medtem ko ÖVP zvišanju nasprotuje, želi podkancler Andreas Babler (SPÖ) o reformi davka na nepremičnine v koaliciji "vsekakor razpravljati". Kancelar Christian Stocker (ÖVP) je obljubil drugačno rešitev za občine.

Nekdanji evropski komisar Johannes Hahn naj bi postal novi predsednik generalnega sveta Avstrijske narodne banke (OeNB). Po poročanju medijev naj bi se za to odločila ÖVP, ki ji glede na koalicijski sporazum pripada izbira kadrov. Položaj predsednika OeNB je prazen od 30. novembra, ko je Harald Mahrer odstopil s funkcije predsednika generalnega sveta OeNB.

Avstrijska vlada, ki jo sestavljajo stranke ÖVP, SPÖ in NEOS, očitno razmišlja o sodelovanju pri vzpostavitvi tranzitnih centrov za azil v Afriki. To nakazuje interni dokument, o katerem je poročal časnik "Der Standard". Notranji minister Gerhard Karner (ÖVP) je dejal, da Avstrija že več let zahteva vzpostavitev centrov za vračanje zunaj Evrope oziroma izvajanje azilnih postopkov zunaj Evrope.

Vlada Salzburga je preložila sporno ukinitev bonusa za nego za pol leta. Deželna glavarica Karoline Edtstadler (ÖVP) je na tiskovni konferenci sporočila, da se bo bonus izplačeval do vključno junija 2026. To omogoča nov Stabilitetni pakt, ki regiji Salzburg dovoljuje za približno deset milijonov evrov več novega dolga, kot je bilo prvotno načrtovano. Nova zadolžitev bo omogočila, da se bo bonus za nego še naprej izplačeval nespremenjeno.

V Avstriji se je v zadnjih treh letih zmanjšala dnevna poraba zemljišč. Kot je v ponedeljek v Dunaju poročal minister za kmetijstvo Norbert Totschnig (ÖVP), se je povprečna dnevna izguba kmetijskih in gozdnih zemljišč zmanjšala z 10,9 hektarja (med letoma 2019 in 2022) na 6,5 hektarja (med letoma 2023 in 2025). Ta zemljišča se pretežno spreminjajo v naselja in prometne površine.

V avstrijskem Vorarlbergu nadaljujejo boj proti goveji tuberkulozi. Letos bodo testirali 12.500 od skupno 64.000 glav govedi, kar je največ doslej. Veterinarji v prizadetih regijah so prejeli naročilo za izvedbo testiranja, ki naj bi bilo zaključeno do konca februarja. Deželni svetnik Christian Gantner (ÖVP) je potrdil poročilo ORF Vorarlberg. Živalska bolezen, ki se prenaša z divjadi na domače živali, že leta povzroča škodo in trpljenje v kmetijstvu.

Na Dunaju je potekala spominska slovesnost za žrtve Spiegelgrunda, na kateri so bili pokopani posmrtni ostanki, ki so jih odkrili na Medicinski univerzi na Dunaju in v Prirodoslovnem muzeju. Slovesnosti so se udeležili tudi vicekancler Andreas Babler, notranji minister Gerhard Karner ter svojci žrtev.

Avstrijski kancler Christian Stocker (ÖVP) je napovedal, da se bo na naslednjih parlamentarnih volitvah ponovno potegoval za položaj. V intervjuju za časnik "Kronen Zeitung" je dejal, da se bo o svojem nasledniku začel pogovarjati šele po volitvah in da želi ostati kancler, saj ga ta funkcija veseli. Po operaciji hrbta je po njegovih besedah povsem brez bolečin.

Ministrica za zdravje Korinna Schumann (SPÖ) je zanikala, da bi bil dosežen dogovor o enotnem financiranju zdravstvenega sistema, kot je zatrdil kancler Christian Stocker (ÖVP). Schumannova je dejala, da ji takšen dogovor ni znan in da skupaj preučujejo smiselne reformne korake.

Dunajska ÖVP je izrazila nezadovoljstvo nad načrtovanim zvišanjem prispevkov za glasbene šole v Dunaju. Stranka je opozorila na "velike" podražitve, ki naj bi začele veljati septembra 2026, in prizadele različne kategorije.