V raziskovalnem centru Univerze v Kjotu je v starosti 49 let poginila šimpanzinja Ai, ki je svetovno slavo dosegla s svojo izjemno inteligenco in sposobnostjo prepoznavanja znakov. Ai je bila od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja ključna udeleženka številnih kognitivnih raziskav, kjer so preučevali meje živalskega razuma. Po navedbah inštituta je poginila zaradi odpovedi več organov in bolezni, povezanih s starostjo. Znanstveniki so z njo sodelovali desetletja in s pomočjo računalniških nalog dokazali, da je sposobna prepoznavanja številskih zaporedij in določenih pisnih znakov. Njene sposobnosti so korenito spremenile razumevanje primatologije in kognitivne znanosti, saj je v nekaterih nalogah kratkoročnega spomina celo presegala rezultate odraslih ljudi. Veljala je za eno najbolj inteligentnih živali na svetu, ki so bile kdaj koli vključene v znanstvene procese. Inštitut v Kjotu, kjer je šimpanzinja preživela večino svojega življenja, je sporočil, da njena zapuščina ostaja neprecenljiva za prihodnje rodove raziskovalcev. Njeni dosežki so odprli nova vprašanja o naravi zavesti in inteligence pri živalih ter spodbudili številne razprave o etiki in načinih raziskovanja naših najbližjih sorodnikov v živalskem kraljestvu.

Na Japonskem je v starosti 49 let poginila šimpanzinja Ai, ki je veljala za eno najbolj inteligentnih predstavnic svoje vrste na svetu. Ai je postala svetovno znana po svoji izjemni sposobnosti prepoznavanja več kot sto kitajskih pismenk in črk latinske abecede, kar je znanstvenikom omogočilo globok vpogled v kognitivne sposobnosti primatov. Njene dosežke so dolga leta proučevali na Inštitutu za raziskovanje primatov Univerze v Kjotu, kjer je sodelovala v številnih študijah o spominu in jeziku. Raziskovalci so izpostavili, da je njena sposobnost povezovanja simbolov s pomeni presegla dotedanje razumevanje živalske inteligence, saj je pismenko znala povezati z ustrezno barvo ali predmetom. Novico o njeni smrti so danes uradno sporočili japonski raziskovalci, ki so Ai označili za pionirko na področju preučevanja miselnih procesov živali. Njena zapuščina bo še naprej služila kot temelj za razumevanje evolucije jezika in kognicije, saj so bili podatki, zbrani v desetletjih sodelovanja z njo, ključni za sodobno primatologijo.