Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časnik New York Times podal kontroverzne izjave glede mednarodnega pravnega reda in omejitev svoje oblasti. Trump je poudaril, da pri izvajanju zunanje politike Združenih držav Amerike ne potrebuje mednarodnega prava, temveč sta edini omejitvi njegova lastna morala in osebna presoja. Po njegovih besedah je on sam tisti, ki določa meje lastnim pooblastilom, kar je sprožilo precejšnje odzive v mednarodni javnosti. Intervju, ki so ga povzeli številni svetovni mediji, vključno s tiskovno agencijo AFP, razkriva predsednikov cinizem do mednarodnih pogodb in sporazumov. Trump je jasno nakazal, da se ne namerava podrejati zunanjim pravnim pritiskom ali arbitražam, temveč bo deloval izključno v skladu s svojimi načeli. Takšno stališče predstavlja odmik od tradicionalne ameriške diplomacije, ki je desetletja temeljila na spoštovanju mednarodnih norm in zavez. Izjave so bile objavljene v četrtek, 8. januarja, v času naraščajočih napetosti glede vloge ZDA v svetovnih institucijah. Analitiki opozarjajo, da bi takšna retorika lahko vodila v izolacijo države in oslabitev globalnih struktur, ki preprečujejo konflikte. Trumpov odnos do mednarodnega prava namreč nakazuje na pripravljenost za enostransko delovanje brez upoštevanja mnenja zaveznikov ali mednarodnih organizacij.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Stephen Mullan, član odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zvezne rezerve (Fed), je v intervjuju za tiskovno agencijo AFP izpostavil nujnost znatnega znižanja ključne obrestne mere v letu 2026. Po njegovih besedah je trenutna denarna politika očitno omejevalna in zavira gospodarski razvoj, zato predlaga znižanje za več kot eno odstotno točko. Mullan je pojasnil, da so visoki stroški zadolževanja dosegli svoj namen pri obvladovanju inflacije, vendar pa zdaj predstavljajo tveganje za dolgoročno gospodarsko rast. Njegove izjave nakazujejo na premik v razmišljanju znotraj osrednje ameriške finančne institucije, ki se osredotoča na preprečevanje recesije in zagotavljanje stabilnega trga dela v prihodnjem obdobju. Čeprav so trgi pričakovali postopno sproščanje, Mullanova napoved o znižanju za več kot 100 bazičnih točk v enem letu velja za precej odločno stališče.

Lastniki švicarskega bara, v katerem je med praznovanjem novega leta izbruhnil katastrofalen požar, so izrazili globoko pretresenost in obljubili polno sodelovanje s preiskovalnimi organi. Tragični dogodek je zahteval 40 življenj, medtem ko je bilo najmanj 116 ljudi poškodovanih. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP so se v javnosti takoj pojavili resni pomisleki glede morebitne prekoračitve dovoljene kapacitete obiskovalcev v objektu. Preiskava se trenutno osredotoča na vzroke za hiter razvoj ognja in vprašanje varnostnih standardov v lokalu. Število žrtev je sprožilo val kritik glede nadzora nad javnimi prireditvami v času praznikov. Lastnik lokala, Jacques, je v izjavi za medije poudaril, da so vsi zaposleni strti zaradi izgube življenj, vendar odgovornosti za morebitno prenapolnjenost prostorov še niso neposredno komentirali.

Napadalec madridskega Reala Kylian Mbappe bo zaradi poškodbe izpustil nastope na španskem nogometnem superpokalu v Savdski Arabiji. Francoski reprezentant, ki je trenutno najboljši strelec svoje ekipe, okreva po zvinu kolena, zaradi česar ga klubsko vodstvo ni uvrstilo na seznam potnikov za turnir v Džedi. Izostanek prvega zvezdnika ekipe predstavlja precejšen izziv za stratega Carla Ancelottija, saj se bo moral Real Madrid v boju za prvo lovoriko sezone spopadati z zahtevnimi tekmeci brez svojega najučinkovitejšega napadalca. Novico o poškodbi je sprva potrdila francoska tiskovna agencija AFP, španski velikan pa je informacijo potrdil z objavo seznama igralcev, na katerem Mbappeja ni.

Močno sneženje in snežni viharji so v ponedeljek ohromili prometno infrastrukturo v Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Na glavnih evropskih letališčih so odpovedali ali odložili več sto letov, kar je povzročilo znatne nevšečnosti za potnike. Najhuje sta bila prizadeta pariška letališča Charles de Gaulle in Orly, kjer je sneg na vzletno-pristajalnih stezah onemogočil varno obratovanje. Težave so se pojavile tudi v železniškem prometu, saj so morali začasno ustaviti vlake Eurostar, ki povezujejo celinsko Evropo z otokom. Na cestah so obstali številni tovornjaki, kar je povzročilo zastoje v preskrbovalnih verigah. Oblasti opozarjajo, da bodo razmere zaradi neugodnih vremenskih napovedi ostale kritične tudi v torek, saj se sneženje in veter še nista umirila. Tuje tiskovne agencije poročajo o obsežnih zamudah in odpovedih, ki vplivajo na celoten evropski transportni sistem.

Lokalne oblasti v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so priznale, da v baru Le Constellation pet let niso opravili nobenega inšpekcijskega nadzora požarne varnosti. Priznanje prihaja pet dni po tragičnem požaru, ki je izbruhnil med novoletno zabavo in zahteval smrtne žrtve. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so uradniki potrdili, da so pristojne službe zanemarile redne preglede na omenjeni lokaciji, kar odpira resna vprašanja o odgovornosti za varnostne standarde v priljubljenem letovišču. Preiskava o vzrokih za nastanek ognja še vedno poteka, vendar ugotovitve o odsotnosti nadzora mečejo temno luč na lokalno upravo. Švicarska javnost in tuji obiskovalci so nad razkritjem zgroženi, saj gre za eno najprestižnejših smučarskih destinacij, kjer se pričakujejo najvišji varnostni protokoli. Oblasti so napovedale revizijo vseh varnostnih postopkov v gostinskih objektih v regiji, da bi preprečili ponovitev podobnih tragedij v prihodnosti.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah poročali o intenzivnem streljanju v bližini predsedniške palače Miraflores. Po navedbah prič in virov, blizu venezuelski vladi, so v neposredni bližini rezidencije zaznali tudi prisotnost neznanih brezpilotnih letalniki, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem napadu na državni vrh. Varnostne sile so na območju nemudoma okrepile svojo prisotnost, medtem ko uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali storilcih za zdaj še ni. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v državi. Agencija AFP poroča, da so očividci slišali rafalno streljanje, ki je trajalo dlje časa. Čeprav nekateri lokalni mediji dogodek opisujejo kot poskus napada z droni na palačo, venezuelske oblasti še niso podale končne izjave o naravi dogodka ali o tem, kje se je v času incidenta nahajal predsednik Nicolás Maduro. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nadzor nad zračnim prostorom nad palačo pa je poostren.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Ministri držav članic Evropske unije, pristojni za kmetijstvo, so se v Bruslju sestali na izrednem zasedanju, kjer je bila osrednja tema razprave napredek pri usklajevanju prostotrgovinskega sporazuma z državami bloka Mercosur. Evropska komisija je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila, da so države članice dosegle pomemben korak naprej pri določanju pogojev sodelovanja, kar povečuje možnosti za skorajšnji podpis dokumenta. Po uradnih navedbah iz Bruslja si komisija prizadeva, da bi bil sporazum podpisan že 12. januarja prihodnje leto. Sporazum, ki bi odprl trge med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami, ostaja predmet intenzivnih pogajanj, saj kmetijski sektor v številnih evropskih državah izraža pomisleke glede konkurenčnosti in okoljskih standardov. Kljub notranjim pritiskom nekaterih članic se zdi, da so pogajalci dosegli stopnjo soglasja, ki omogoča prehod v sklepno fazo postopka. Sredino srečanje je bilo ključno za preverjanje podpore med kmetijskimi ministri, preden se postopek ratifikacije formalno začne.

Sindikati so po skupščini sporočili, da je bila stavka, ki se je začela 15. decembra in prekinila 19. decembra, v ponedeljek nadaljevana, kar je povzročilo poslabšanje pogojev za obiskovalce.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla prve letošnje preizkuse hipersoničnih raket, s čimer je nadaljevala svoj program razvoja naprednega oboroževanja. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, so rakete zadele cilje v morju približno 1000 kilometrov vzhodno od obale Korejskega polotoka. Preizkusu je osebno prisostvoval severokorejski voditelj Kim Džong Un. Dogodek predstavlja zaostritev regionalnih napetosti, saj gre za prvi tovrstni incident v letošnjem letu. Po poročanju agencije AFP je Kim Džong Un ob robu testiranj podal izjave, s katerimi se je posredno odzval na nedavno ameriško posredovanje v Venezueli. Severnokorejski režim hipersonično tehnologijo ocenjuje kot ključno za prebijanje sodobnih protiraketnih ščitov, kar povzroča zaskrbljenost v sosednjih državah in mednarodni skupnosti.

V zadnjem tednu je bilo v spopadih med sudansko vojsko (SAF) in paravojaškimi Silami za hitro podporo (RSF) v dveh mestih v regiji Darfur ubitih najmanj 114 ljudi. Po podatkih zdravniških virov so zračni napadi z droni v soboto v mestu Al-Zuruq, ki je pod nadzorom RSF, terjali 51 življenj, med žrtvami pa so bili predvsem civilisti na tržnici in v stanovanjskih naseljih. Poročila navajajo, da sta bila med ubitimi tudi dva člana družine poveljnika sil RSF, Mohameda Hamdana Dagla. Spopadi so se razširili tudi v sosednjo regijo Kordofan, kjer so napadi na mesto El-Obeid povzročili popoln izpad električne energije v tem strateško pomembnem središču. Državljanska vojna v Sudanu, ki traja od aprila 2023, se je v zadnjih mesecih močno zaostrila, saj si obe strani prizadevata za nadzor nad naftno bogatimi območji in ključnimi oskrbovalnimi potmi. Sile RSF so po zavzetju El-Fasherja oktobra lani prodrle proti čadski meji in na vzhod skozi Kordofan. Humanitarne razmere v regiji so kritične, saj so civilisti ujeti med frontnimi črtami, dostop do nujne medicinske pomoči pa je močno otežen. Mednarodne organizacije opozarjajo na nadaljevanje etnično motiviranega nasilja in sistematičnega uničevanja kritične infrastrukture.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Združeno kraljestvo in Francija sta v soboto ponoči izvedli skupno vojaško operacijo, v kateri sta napadli podzemni objekt v Siriji. Po navedbah britanskih oblasti in poročanju agencije AFP je skrajna organizacija Islamska država omenjeno lokacijo uporabljala za skladiščenje orožja. Napad je bil usmerjen na območje severno od antičnega mesta Palmira. Vojaški predstavniki obeh držav so poudarili, da operacija ni ogrozila civilnega prebivalstva, saj je bila tarča specifičen vojaški objekt pod zemljo. Akcija predstavlja nadaljevanje prizadevanj mednarodne koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti teroristične skupine v regiji, kjer so ostanki Islamske države še vedno aktivni. Podatkov o morebitnih žrtvah med pripadniki skrajne skupine oblasti še niso podale.

Stranka Unije za solidarnost in razvoj (USDP), ki jo podpira vladajoča vojaška hunta, je po prvih podatkih osvojila večino sedežev v spodnjem domu parlamenta na mjanmarskih volitvah, ki jih mednarodna skupnost ne priznava. Volitve so potekale v senci kritik o nepravilnostih in izključevanju opozicijskih sil, vendar pa vojaške oblasti trdijo, da gre za pomemben korak k stabilizaciji države pod njihovo upravo. Ob objavi delnih izidov je hunta napovedala amnestijo za 6000 zapornikov, kar sovpada s praznovanjem dneva neodvisnosti države. Poteza se v mednarodnih krogih razume kot poskus ublažitve kritik zaradi zatiranja političnih nasprotnikov in razmer v državi od vojaškega udara dalje. Kljub izpustitvi zapornikov večina zahodnih držav in mednarodnih organizacij volilni proces še naprej označuje za nelegitimen in vnaprej določen v korist vojaškega režima.

V Iranu se nadaljujejo in stopnjujejo množični protesti, ki so se začeli pred tednom dni. V soboto zvečer so manjši shodi potekali v prestolnici Teheran, medtem ko so se na zahodnem delu države razmere močno zaostrile in prerasle v nasilje. Iranske varnostne sile so se na demonstracije odzvale s povečano prisotnostjo na ulicah, oblasti pa so v poskusu zamejitve organizacije protestov in pretoka informacij močno omejile dostop do spleta po vsej državi. Napetosti v islamski republiki se po poročanju tujih tiskovnih agencij krepijo, saj protestniki izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom. Kljub poskusom represije s strani varnostnih organov se ljudje še naprej zbirajo na ulicah večjih mest. Omejitev komunikacijskih kanalov v Iranu ni novost, saj država pogosto uporabi tovrstne ukrepe v času civilnih nemirov, da bi preprečila širjenje videoposnetkov policijskega nasilja v tujino.

V silovitem ruskem raketnem napadu na Harkov na severovzhodu Ukrajine sta v petek izgubila življenje ženska in otrok, približno 28 ljudi pa je bilo ranjenih. Napad se je zgodil v času, ko ruske sile stopnjujejo ofenzivo na več delih fronte, kar je po zadnjih analizah tiskovne agencije AFP privedlo do največjih ozemeljskih pridobitev ruske vojske od začetka invazije leta 2022. Zaradi hitrega napredovanja agresorskih sil so ukrajinske oblasti odredile nujno in množično evakuacijo civilistov. Evakuacija vključuje tisoče otrok in njihovih staršev iz ogroženih naselij v Zaporiški in Dnepropetrovski regiji. Odločitev odraža kritične razmere na bojišču, kjer se ukrajinske sile spopadajo z vse večjim pritiskom in grožnjo kolapsa obrambnih linij. Harkov ostaja ena izmed glavnih tarč ruskih zračnih napadov, ki sistematično uničujejo civilno infrastrukturo in povzročajo žrtve med lokalnim prebivalstvom, medtem ko se mednarodna skupnost trudi najti diplomatsko pot za ustavitev sovražnosti.

V zgodnjih jutranjih urah v soboto so venezuelsko prestolnico Caracas pretresle močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so prvi poki odjeknili okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čez približno 15 minut pa je sledil drugi val eksplozij. Lokalni viri poročajo o dimu, ki se dviga z letališča La Carlota, vendar natančen vzrok in lokacije vseh eksplozij uradno še niso potrjeni. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni poročil o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v regiji so se v zadnjih dneh stopnjevale, kar sproža ugibanja o naravi teh dogodkov, bodisi gre za vojaške vaje, sabotažo ali zračni napad.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih urah pretresle močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in izpad električne energije v delih mesta. Po poročanju tiskovnih agenc AFP in Reuters so očividci ob pokih slišali tudi zvoke, ki so spominjali na prelete letal, kar je sprožilo ugibanja o morebitnih zračnih napadih. Eksplozije so bile najbolj izrazite v bližini večje vojaške baze, kjer je po incidentu prišlo do popolne prekinitve oskrbe z elektriko. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako še ni potrjenih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj incident prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih razmer in mednarodnih pritiskov na venezuelski režim. Mediji poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah prestolnice, medtem ko prebivalci čakajo na pojasnila o naravi eksplozij.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času pretresla serija najmanj sedmih močnih eksplozij. Po poročanju novinarjev tiskovne agencije AFP in pričevanjih lokalnih prebivalcev so pokom sledili zvoki, ki so spominjali na prelete letal v nizkem letu. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, saj so odjeknile sredi noči. Uradnih informacij o vzrokih za eksplozije ali morebitnih žrtvah in materialni škodi venezuelske oblasti sprva niso podale. Razmere v mestu ostajajo napete, medtem ko vojaška letala domnevno še naprej preletavajo območje prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih notranjepolitičnih napetosti v državi, vendar neposredna povezava s političnim dogajanjem še ni bila potrjena.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto ob približno 1.50 po lokalnem času (6.50 po srednjeevropskem času) pretresle močne eksplozije. Po poročanju tiskovnih agencij AFP in CNN so dogodek spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnega vojaškega oporišča v mestu. Zaradi incidenta je del prestolnice ostal brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in vojaški predstavniki se na dogajanje še niso uradno odzvali, prav tako pa za zdaj ni podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode. Incident se je zgodil v času povečanih političnih in družbenih napetosti v državi, ki se že dlje časa spopada z nestabilnostjo.

V prestolnici Venezuele Caracas so v noči na soboto okoli 2. ure po lokalnem času odjeknile silovite eksplozije, ki so vznemirile prebivalce in povzročile napetosti v državi. Po poročanju novinarjev tiskovnih agenc AFP in Reuters so pokanje spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal nad mestom. Incident se je zgodil v bližini pomembnega vojaškega oporišča, kar je sprožilo ugibanja o naravi dogodkov, saj so se eksplozije zgodile v času povečanih političnih trenj v državi. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj država že dlje časa trpi zaradi globoke politične in gospodarske krize. Čeprav uradni vzroki za eksplozije še niso bili potrjeni, so nekateri opazovalci dogajanje povezali z nedavnimi grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Venezuelo. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih poročali o paniki in negotovosti, medtem ko so vojaške sile v mestu ostale v stanju pripravljenosti. Za zdaj podatkov o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni.

V Caracasu, glavnem mestu Venezuele, so poročali o eksplozijah in izpadih električne energije. Očividci so slišali glasne zvoke in opazili stolp dima, medtem ko so letala preletavala mesto. Posnetki so prikazovali eksplozije tudi v obalnem mestu Higuerote. Predsednik Nicolás Maduro je zaradi napada na prestolnico uvedel izredno stanje. ZDA so sporočile, da so seznanjene z dogajanjem.

V tematskem parku Disney World na Floridi se je med predstavo "Indiana Jones Epic Stunt Spectacular" pripetila nesreča, v kateri je bil poškodovan zaposleni v parku. Do incidenta je prišlo, ko se je 180-kilogramski umetni felsen iz gume odkotalil proti obiskovalcem. Zaposleni se je postavil na pot premikajočemu se objektu, da bi zaščitil občinstvo, pri čemer je skupil poškodbe. Tiskovni predstavnik zabaviščnega parka je v petek za tiskovno agencijo AFP potrdil dogodek in pojasnil, da gre za del rekvizitov, ki se uporabljajo pri kaskaderskih uprizoritvah. Poškodovanega sodelavca so oskrbeli, podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju pa niso bile podrobneje razkrite. Predstava, ki temelji na filmski franšizi o Indiani Jonesu, vključuje številne nevarne kaskaderske točke in pirotehnične učinke, zato so varnostni protokoli ključnega pomena. Kljub varnostnim ukrepom je težka gumijasta imitacija skale premagala blokado, kar je zahtevalo hitro posredovanje osebja neposredno pred očmi gledalcev. Vodstvo parka je sprožilo preiskavo, s katero bodo ugotovili natančen vzrok za odpoved rekvizita.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek, 2. januarja, odločno zavrnil vse pogostejša ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in zatrdil, da je v odlični formi. V odzivu na medijska poročanja o modricah na njegovih rokah in domnevnem uživanju aspirina je Trump poudaril, da je ponovno uspešno opravil kognitivni test. Skoraj osemdesetletni predsednik, ki velja za najstarejšega izvoljenega voditelja v zgodovini Združenih držav Amerike, je kritike označil za neutemeljene. Razprave o njegovi fizični in mentalni pripravljenosti so se v zadnjih tednih okrepile, potem ko so nekateri ameriški mediji izpostavili vidne hematome na predsednikovih dlaneh. Trump je v izjavah za javnost pojasnil podrobnosti o svojem zdravju in skušal pomiriti volivce glede svoje sposobnosti za opravljanje funkcije. Njegovo zagotovilo o brezhibnem rezultatu kognitivnega preizkusa je ključni del strategije s katero se spopada z javnimi dvomi o svoji starosti.

Sodišče v Seulu je v sredo izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola, s čimer so uradno podaljšali njegov pripor. Yoon se spopada s težko obtožnico zaradi decembrske razglasitve vojnega stanja, ki je v državi sprožilo politično krizo in množične proteste. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP nove pravne podlage omogočajo preiskovalcem nadaljevanje postopkov glede domnevnega poskusa upora in zlorabe oblasti. Odločitev sodišča pomeni, da bo Yoon ostal v priporu, medtem ko tožilci pripravljajo obtožnico v povezavi z dogodki decembra 2024, ko je neuspešno poskušal suspendirati parlamentarno demokracijo. Politična stabilnost v državi ostaja krhka, saj javnost in opozicija zahtevata polno kazensko odgovornost za vpletene v kratkotrajno, a nevarno uvedbo izrednih razmer. Sodišče je presodilo, da obstaja nevarnost uničenja dokazov, če bi se nekdanji predsednik branil s prostosti.

Ukrajina je ponovila, da v vojni cilja izključno na ruske vojaške cilje. To je izjavil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske za AFP, po obtožbah Moskve o uboju 27 civilistov v Hersonu. Ukrajinski generalštab se brani pred temi obtožbami.

Ameriška teniška veteranka Venus Williams je pri 45 letih prejela posebno povabilo organizatorjev za nastop v glavnem žrebu Odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu leta 2026. Sedemkratna zmagovalka turnirjev za veliki slam bo s tem nastopom postavila nov mejnik, saj bo postala najstarejša igralka v zgodovini uvodnega turnirja sezone v Avstraliji. Po poročanju tiskovne agencije AFP je organizacijski odbor potrdil, da bo legendarna igralka nastopila s t. i. povabilom 'wild card'. Williams, ki je v svoji dolgi karieri močno zaznamovala svetovni tenis, se bo v Melbournu pridružila svetovni eliti, med katero bo v glavnem delu turnirja nastopila najmanj ena slovenska predstavnica. Njen nastop v letu 2026 predstavlja nadaljevanje njene vrnitve na največje teniške odre, ki se je začela že v pretekli sezoni po daljši odsotnosti zaradi poškodb in upada tekmovalne forme.

V Iranu so v letu 2024 usmrtili najmanj 1500 ljudi, kar predstavlja najvišjo letno številko v zadnjih 35 letih. Po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR), ki jih je povzela tiskovna agencija AFP, se je število usmrtitev drastično povečalo, s čimer država ohranja položaj ene izmed vodilnih svetovnih izvajalk smrtne kazni. Iran, ki šteje več kot 90 milijonov prebivalcev, se po navedbah organizacij za človekove pravice po številu usmrtitev uvršča na drugo mesto na svetu, takoj za Kitajsko. Organizacije opozarjajo na netransparentnost sodnih procesov in uporabo smrtne kazni kot sredstva za zatiranje političnih nasprotnikov ter ustrahovanje prebivalstva. Med usmrčenimi je bilo po dosegljivih podatkih tudi večje število oseb, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, in političnega aktivizma.

V požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani je umrlo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo ranjenih. Pojavljajo se pričevanja preživelih, prijateljev in družinskih članov žrtev. Medtem so identificirali eno žrtev požara. Preiskava nakazuje, da so bile za požar krive iskre s šampanjskih svečk. Odkrita je bila tudi slika, ki prikazuje trenutek, ko so plameni zajeli strop bara.

Brazilski nogometni zvezdnik Neymar je s svojim matičnim klubom Santos sklenil dogovor o podaljšanju sodelovanja do konca leta 2026, je poročala tiskovna agencija AFP. Triintridesetletni napadalec, ki se je v Santos vrnil po prekinitvi pogodbe s savdskim klubom Al-Hilal, je sprva podpisal dve zaporedni šestmesečni pogodbi, po uspešnih pogajanjih pa bo v Braziliji ostal še vsaj dve leti. Odločitev o dolgoročnejšem sodelovanju prihaja v obdobju, ko se igralec trudi povrniti v nekdanjo formo po težavah s poškodbami. Podaljšanje pogodbe je ključnega pomena za Neymarjeve ambicije glede nastopa na svetovnem prvenstvu leta 2026, saj mu redno igranje v domačem okolju omogoča stabilnost in boljšo fizično pripravo. Vodstvo Santosa je z novo pogodbo potrdilo zaupanje v svojega nekdanjega varovanca, ki velja za enega najboljših brazilskih nogometašev vseh časov. S tem so se končala ugibanja o njegovi prihodnosti, ki so se pojavila po njegovem odhodu z Bližnjega vzhoda.

Savdska Arabija je v letu 2025 usmrtila 356 ljudi, kar predstavlja najvišje število izrečenih in izvršenih smrtnih kazni v kraljestvu v enem koledarskem letu. Podatki, ki jih je zbrala tiskovna agencija AFP, kažejo na občuten porast v primerjavi s prejšnjimi leti, kar analitiki pripisujejo predvsem stopnjevanju vladnega boja proti prepovedanim drogam. Številni obsojenci, ki so bili usmrčeni v letošnjem letu, so bili vpleteni v dolgotrajne sodne postopke zaradi kaznivih dejanj, povezanih z razpečevanjem narkotikov. Oblasti v Rijadu so kljub mednarodnim kritikam in prizadevanjem za prenovo javne podobe države nadaljevale z ostro kaznovalno politiko. Večji del usmrtitev je bil neposredno povezan s t. i. vojno proti drogam, kjer so bili obsojenci šele pred kratkim pravnomočno obsojeni po večletnih procesih. To drastično povečanje števila usmrtitev sproža nove razprave o stanju človekovih pravic v državi, ki si sicer pod vodstvom prestolonaslednika prizadeva za gospodarsko in turistično odprtost.

V Švici je v 97. letu starosti umrla priznana francoska modna oblikovalka, stilistka in podjetnica Jacqueline de Ribes, ki je v modnem svetu veljala za eno zadnjih ikon pariškega sloga. Novico o njeni smrti, ki se je zgodila 30. decembra 2025, je javnosti posredovala tiskovna agencija AFP. De Ribesova je bila v javnosti in medijih pogosto poimenovana kot zadnja kraljica Pariza, kar je odražalo njen neizmeren vpliv na visoko modo in družabno življenje v francoski prestolnici skozi več desetletij. Rodila se je v aristokratski družini in se kasneje poročila z grofom Édouardom de Ribesom, vendar se ni zadovoljila le z vlogo plemkinje. Svojo modno hišo je ustanovila leta 1982 in hitro pridobila mednarodno priznanje, njene kreacije pa so nosile številne vplivne osebnosti. Poleg oblikovanja je bila znana tudi po svojem filantropskem delu in podpori umetnosti, kar ji je zagotovilo status legende v francoskih kulturnih krogih. Njena smrt pomeni konec nekega obdobja za evropsko visoko modo, kjer je s svojo eleganco in neomajnim slogom postavljala visoke standarde.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v četrtek ponoči v enem izmed lokalov odjeknila silovita eksplozija, v kateri je po prvih uradnih podatkih življenje izgubilo najmanj deset ljudi, še najmanj deset pa je ranjenih. Švicarska policija je potrdila tragični dogodek, nekateri lokalni mediji pa poročajo, da bi število žrtev lahko naraslo celo do 40, saj so bližnje bolnišnice preplavljene s pacienti, ki so utrpeli hude opekline. Policija je območje nesreče popolnoma zaprla in nad krajem dogodka uvedla prepoved letenja. Preiskava vzroka eksplozije je še v teku, vendar so tiskovni predstavniki policije za tiskovno agencijo AFP že sporočili, da incidenta trenutno ne obravnavajo kot teroristično dejanje. Kljub temu podrobnosti o tem, ali je šlo za nesrečo pri plinski napeljavi ali drug tehnični vzrok, javnosti še niso bile razkrite. Interventne službe ostajajo na terenu, kjer poteka identifikacija žrtev in pomoč prizadetim v tej hudi nesreči, ki je pretresla turistično središče sredi smučarske sezone.

Anthony Joshua je zadnji dan leta 2025 zapustil bolnišnico v Lagosu, kjer je bil hospitaliziran po prometni nesreči. V nesreči sta umrli dve osebi.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v enem izmed lokalnih barov odjeknila močna eksplozija, ki je po prvih podatkih policije zahtevala več smrtnih žrtev. Po navedbah lokalne radijske postaje Rhône FM je po eni ali več eksplozijah v objektu izbruhnil silovit požar. Na kraju dogodka poteka obsežna reševalna akcija, v kateri sodelujejo številna reševalna vozila in najmanj štirje helikopterji, ki ponesrečence prevažajo v bližnje bolnišnice. Policija za zdaj še ni podala podrobnejših informacij o natančnem številu žrtev ali vzroku za eksplozijo, saj preiskava na prizorišču še poteka. Središče Crans-Montana, ki je priljubljena destinacija za smučarje iz vse Evrope, je zaradi dogodka pretreseno, dostop do območja eksplozije pa je omejen. Tuje tiskovne agencije poročajo, da so pristojne službe v polni pripravljenosti, prioriteta pa ostaja oskrba poškodovanih in preprečitev širjenja požara na sosednje objekte.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v noči na novo leto prišlo do silovite eksplozije v enem izmed lokalnih barov, ki je zahtevala več smrtnih žrtev. Po navedbah policije je eksploziji sledil obsežen požar, ki je zajel objekt. Na prizorišču nesreče so takoj posredovale številne reševalne ekipe, vključno z najmanj štirimi helikopterji in večjim številom reševalnih vozil, ki so nudila pomoč poškodovanim in sodelovala pri evakuaciji. Lokalne oblasti in tiskovna agencija AFP poročajo, da natančno število žrtev in vzrok eksplozije še nista uradno potrjena. Švicarska policija je zavarovala območje in začela s preiskavo dogodka, medtem ko televizijska postaja Rhône FM poroča o več zaporednih detonacijah, ki so v zgodnjih jutranjih urah pretresle priljubljeno turistično destinacijo. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, reševalne operacije pa se nadaljujejo v težkih zimskih razmerah.

V eksploziji v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli sto je ranjenih. Švicarske oblasti domnevajo, da je do eksplozije prišlo zaradi pirotehničnih sredstev, med žrtvami pa so tudi turisti.

V Švici je v torek v 96. letu starosti umrla legendarna francoska modna oblikovalka in aristokratinja grofica Jacqueline de Ribes, ki je v svetovni modni javnosti veljala za zadnjo kraljico Pariza. Njeno smrt je za tiskovno agencijo AFP potrdila njena pomočnica Stéphanie Mouli. De Ribesova je bila desetletja simbol francoske elegance in visoke mode, s svojim prefinjenim slogom pa je navdihovala številne svetovne oblikovalce. Jacqueline de Ribes ni bila le muza, temveč tudi uspešna podjetnica, ki je leta 1982 ustanovila lastno modno hišo. Njene kreacije so nosile številne vplivne osebnosti tistega časa, med drugimi tudi valižanska princesa Diana. Zaradi svojega neizmernega prispevka h kulturi in modi je prejela tudi najvišje francosko odlikovanje, red legije časti. Njeno slovo pomeni konec nekega obdobja v pariški visoki družbi, kjer je s svojo prezenco in estetiko pustila neizbrisen pečat.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo mrtve ptice ob vznožju vetrne turbine, s katero je želel dokazati škodljivost vetrne energije za živalski svet. Pri tem je trdil, da vetrnice ubijajo ameriške simbole, beloglave orle, vendar so preiskave dejstev razkrile večje število netočnosti v njegovi objavi. Preiskava francoske tiskovne agencije AFP je pokazala, da fotografija ni bila posneta v Združenih državah Amerike, temveč v Izraelu leta 2017. Na fotografiji ni beloglavi orel, temveč jastreb, kar potrjujejo tudi vidni napisi v hebrejščini na stebru turbine. Fotografijo je prvotno objavil izraelski časnik Haaretz, posneli pa so jo uslužbenci izraelske agencije za naravne parke. Kljub očitnim napakam so objavo povzeli nekateri uradni kanali Bele hiše in ministrstvo za energijo, ki vetrne elektrarne obravnavajo kot drago grožnjo biotski raznovrstnosti. Objava je sprožila ostre kritike tako med demokratskimi kot republikanskimi politiki. Kalifornijski guverner Gavin Newsom je ob tem javno izpostavil, da predsednik ne loči med nacionalnim simbolom ZDA in drugimi vrstami ujed.

Prebivalci vzhodne Azije so se pridružili svetovnim praznovanjem ob vstopu v novo leto 2026. Po prvih praznovanjih na pacifiških otokih, kot sta Kiribati in Nova Zelandija, sta novo leto z množičnimi dogodki pričakala tudi Seul in Tokio. V južnokorejski prestolnici se je v središču mesta zbralo več tisoč ljudi, ki so prisostvovali tradicionalnemu obredu v paviljonu Bosingak. Tam so ob polnoči 33-krat udarili na veliki bronasti zvon, kar simbolizira srečo in blaginjo v prihajajočem letu. Dogodki v Južni Koreji in na Japonskem so sledili velikemu ognjemetu v avstralskem Sydneyju, ki velja za enega najbolj prepoznavnih praznovanj na svetu. Kljub mrazu so se na ulicah azijskih prestolnic zbrale ogromne množice, ki so po navedbah lokalnih medijev in tiskovnih agencij Reuters ter AFP v mirnem in prazničnem vzdušju obeležile prehod v novo koledarsko leto. Praznovanja so potekala v skladu z lokalnimi običaji, ki združujejo sodobne svetlobne učinke in starodavne tradicije čaščenja prednikov ter upanja na mirno prihodnost.

Francoska vlada je pripravila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova zakonodaja, ki naj bi stopila v veljavo s šolskim letom 2026, je del širših prizadevanj za zaščito mladostnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Predlog zakona, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, bo v kratkem predmet parlamentarne razprave in vključuje stroge omejitve glede dostopnosti digitalnih storitev za mladoletne osebe. Načrtovani ukrepi sledijo zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno restriktivno zakonodajo. Francoski predlog se osredotoča na preprečevanje dostopa do platform, ki bi lahko škodovale duševnemu zdravju in razvoju otrok. Čeprav podrobnosti o načinu preverjanja starosti še niso popolnoma jasne, vlada vztraja pri uveljavitvi digitalne omejitve, ki bi korenito spremenila spletne navade mladih v državi.

Francija namerava po zgledu Avstralije prepovedati uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, s pričetkom šolskega leta 2026. Predsednik Macron aktivno podpira zakonodajo, ki bo prva tovrstna v Evropi. Osnutek zakona bo predložen v pravno presojo.

Francoska vlada načrtuje uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike, ki so mlajši od 15 let. Po poročanju tiskovne agencije AFP in časnika Le Figaro namerava vlada ustrezen zakonski predlog v parlamentarni postopek vložiti v začetku leta 2026. Ukrep naj bi po načrtih kabineta stopil v veljavo z novim šolskim letom, ki se v Franciji začne 1. septembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalni vpliv na mladoletnike in zaščititi njihovo duševno zdravje. Čeprav podrobnosti o načinu izvajanja nadzora in morebitnih kaznih za ponudnike platform še niso povsem znane, bo o predlogu razpravljal francoski parlament, kjer se pričakuje podrobna analiza vpliva tehnologije na razvoj mladih. Francija se s tem korakom postavlja v ospredje evropskih držav, ki si prizadevajo za strožjo regulacijo digitalnega prostora za najranljivejše skupine prebivalstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo prvič po vrnitvi v Belo hišo uporabil predsedniško pravico do veta in s tem preprečil uveljavitev dveh zakonskih predlogov. Prvi zakonski predlog se je nanašal na gradnjo cevovoda za pitno vodo, medtem ko je drugi predvideval razširitev ozemlja indijanskega rezervata. Trumpova poteza odraža njegovo odločenost pri uveljavljanju izvršilne oblasti nad zakonodajnimi predlogi kongresa. Z uporabo veta je Trump ustavil projekta, ki sta bila sprejeta s strani zakonodajalca, vendar se nista ujemala z usmeritvami njegove administracije. Čeprav vsebina projektov naslavlja infrastrukturna in manjšinska vprašanja, se je predsednik odločil za njuno blokado, kar nakazuje na morebitna prihodnja nesoglasja med Belo hišo in kongresom. Dogodek pomeni začetek ponovne uporabe tega ustavnega orodja v njegovem drugem štiriletnem mandatu.

Tajvanski polprevodniški velikan Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) je uradno začel množično proizvodnjo svojih najsodobnejših 2-nanometrskih (2nm) čipov, znanih tudi pod oznako N2. Podjetje je v izjavi za javnost potrdilo, da gre za trenutno najnaprednejšo tehnologijo na svetu, kar utrjuje prevladujoč položaj Tajvana v svetovni industriji polprevodnikov. Ti čipi nove generacije so ključni za razvoj umetne inteligence, saj omogočajo znatno večjo procesno moč ob manjši porabi energije. Začetek proizvodnje predstavlja pomemben mejnik v tehnološki tekmi, saj TSMC ostaja korak pred svetovno konkurenco. Čipi velikosti dveh nanometrov so zaradi svoje majhnosti in učinkovitosti nepogrešljivi za najnovejše pametne telefone, superračunalnike in sisteme za strojno učenje. Kljub kitajskim omejitvam izvoza določenih surovin podjetje zagotavlja, da procesi potekajo po načrtih in brez motenj, kar je ključnega pomena za stabilnost svetovnih dobavnih verig v tehnološkem sektorju.

V 72. letu starosti je v torek umrl ameriški igralec Isiah Whitlock Jr., ki je svetovno prepoznavnost dosegel z vlogo senatorja Claya Davisa v kultni kriminalni seriji Skrivna naveza (The Wire). Njegov menedžer je potrdil vest o smrti, ki so jo povzeli vodilni svetovni mediji, vključno s francosko tiskovno agencijo AFP. Whitlock Jr. je veljal za izjemno cenjenega karakternega igralca, ki je s svojo unikatno interpretacijo podkupljivega politika pustil neizbrisan pečat v televizijski zgodovini. Poleg svoje najbolj znane televizijske vloge je bil Whitlock Jr. dolgoletni sodelavec priznanega režiserja Spika Leeja. Nastopil je v številnih njegovih projektih, med drugim v filmih 25. ura, Spike Lee's Da 5 Bloods in Chi-Raq. Njegova kariera je obsegala več desetletij dela v gledališču, na filmu in televiziji, kjer je s svojo prisotnostjo obogatil številne produkcije. Igralec je umrl star 71 let, vzrok smrti pa javnosti ni bil takoj razkrit.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.