Zvezna vlada pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza je preklicala skoraj polovico od več kot 2.300 zagotovil za sprejem afganistanskih državljanov, ki so bila podeljena v času prejšnje koalicije. Gre za osebe, ki so po prevzemu oblasti s strani talibanov pobegnile v Pakistan in tam čakale na premestitev v Nemčijo. Po opravljenih dodatnih varnostnih preverjanjih je vlada zavrnila približno 1.100 oseb, ki so se pred tem zanašale na uradne obljube Berlina. Odločitev nove vladne koalicije je sprožila ostre odzive, zlasti v stranki Levica, kjer so postopek označili za nečasten. Kritiki opozarjajo, da so bili ti posamezniki, med katerimi so nekdanji lokalni sodelavci nemških institucij in ogroženi aktivisti, izpostavljeni dolgotrajnemu čakanju v negotovih razmerah, zdaj pa so ostali brez obljubljene zaščite. Vladni predstavniki so ukrep utemeljili z zaostritvijo varnostnih meril in potrebo po reviziji programov sprejemanja, ki jih je vzpostavila prejšnja administracija. Preklic obljub pomeni pomemben premik v nemški azilni politiki pod novo vlado, ki se zavzema za strožji nadzor nad migracijami. Medtem ko so nekateri Afganistanci v preteklosti že prispeli v državo, bodo preostali, ki so prejeli zavrnitev, prisiljeni iskati alternative v tretjih državah ali se soočiti z nevarnostjo vrnitve v domovino pod oblastjo talibanov. Dogajanje odraža širši trend zaostrovanja migracijske zakonodaje v osrednji Evropi.

Na deželnem sodišču na Dunaju se je v sredo nadaljeval sodni proces proti skupini napadalcev, ki so 7. julija 2024 na železniški postaji Meidling surovo napadli štiri mlade državljane Afganistana. Žrtve, ki so bile izbrane naključno zaradi svojega arabskega videza, so pred senatom podrobno opisale dogodek, v katerem so utrpele hude telesne poškodbe. Po navedbah prič jih je napadla skupina zamaskiranih in v črno oblečenih oseb, ki so nanje planile brez kakršnega koli povoda ali predhodnega spora. Zaslišane žrtve so izpostavile hude posledice, ki jih dogodek pušča na njihovem vsakdanjem življenju. Poleg fizičnih poškodb, ki so zahtevale dolgotrajno zdravljenje, so nekateri izmed napadenih poudarili, da še danes trpijo za resnimi psihološkimi težavami. Napad je v avstrijski prestolnici sprožil preiskavo o morebitnih ksenofobnih motivih storilcev, saj so bili tarče izključno moški tujega videza. Sodni postopek se osredotoča na identifikacijo vseh vpletenih v organizirano nasilje, medtem ko obramba in tožilstvo soočata dokaze o stopnji naklepa. Sodni senat bo v nadaljevanju procesa preučil še preostale forenzične dokaze in posnetke nadzornih kamer, ki bi lahko potrdili identiteto napadalcev, ki so v času dejanja nosili maske.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

Vodilni predstavniki iranskega centra za zadeve tujcev in priseljencev so sporočili, da se je v provinci Teheran po izgonu nezakonitih afganistanskih priseljencev stopnja kriminala znižala za 30 odstotkov. Po navedbah vodje centra je odhod teh oseb povzročil tudi opazno zmanjšanje porabe osnovnih dobrin; mesečna poraba moke v regiji se je zmanjšala za 5500 ton. Poleg ekonomskih in varnostnih učinkov so oblasti izpostavile spremembe v izobraževalnem sistemu, saj se je število afganistanskih učencev razpolovilo in zdaj znaša približno 320.000 vpisanih otrok. Iranske oblasti so za identifikacijo lokacij, kjer se zadržujejo nezakoniti priseljenci, vzpostavile posebno telefonsko linijo 1438, ki je po njihovih besedah ključno pripomogla k odkritju številnih zbirališč afganistanskih državljanov v provinci Teheran. Ukrepi so del širše strategije upravljanja z migracijami, s katero želi Iran razbremeniti svojo infrastrukturo in izboljšati varnostne razmere v prestolnici ter njeni okolici. Poročila poudarjajo neposredno povezavo med prisotnostjo neregistriranih tujcev in obremenitvijo državnih virov.

Poslanci nemške krščansko-socialne unije (CSU) v zveznem parlamentu so na svojem zimskem zasedanju sprejeli ostrejše zahteve glede migracijske politike. Stranka se zavzema za čimprejšnjo vrnitev večine sirskih in afganistanskih beguncev v njihove države izvora, saj ocenjujejo, da se varnostne razmere v določenih delih teh držav izboljšujejo. Poleg tega bavarska deželna skupina predlaga strožje ukrepe tudi za begunce iz Ukrajine, kar vključuje preverjanje njihovega statusa in spodbujanje vrnitve v varna območja države. Predlogi CSU so del širšega prizadevanja stranke za zmanjšanje pritiska na nemški azilni sistem in lokalne skupnosti. Poslanci poudarjajo, da je treba sistematično izvajati deportacije tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito ali so zagrešili kazniva dejanja. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na zvezno vlado v Berlinu, naj redefinira svojo politiko do držav, ki so bile do sedaj označene za popolnoma nevarne za vračanje prebežnikov.

Verski voditelji po celotnih Združenih državah Amerike so se v letu 2025 spopadali z naraščajočimi izzivi pri zagotavljanju pomoči in zaščite priseljenskim skupnostim. Zaradi vse ostrejše retorike predsednika Donalda Trumpa, ki vključuje zahteve po množičnih deportacijah in uporabo razčlovečujočega jezika, so se številne verske organizacije znašle pod pritiskom. Posebej izpostavljeni so begunci iz Haitija in Afganistana, ki so v preteklosti v ZDA poiskali zatočišče pred nasiljem, zdaj pa se soočajo z negotovostjo glede svojega pravnega statusa. Škof iz Austina Daniel Garcia in drugi predstavniki katoliške cerkve so javno obsodili uporabo žaljivega jezika, ki migrante označuje za »smeti«. Verske skupnosti poudarjajo, da je takšna komunikacija nezdružljiva z načeli človeškega dostojanstva. Razmere so se dodatno zaostrile zaradi konkretnih politik, ki vključujejo gradnjo obsežnih centrov za pridržanje in pritiske na mesta, ki nudijo zatočišče migrantom. Verski voditelji napovedujejo, da bo prihodnje leto še težje, saj se strah pred deportacijami neposredno odraža v finančni nestabilnosti cerkva in socialni izolaciji vernikov.

Nemški notranji minister Dobrindt je stotim Afganistancem preklical obljubo o sprejemu, zaradi česar jim v nekaj dneh grozi deportacija iz Pakistana. Prizadeti opisujejo svojo obupnost in obtožujejo nemško vlado, da žrtvuje človeška življenja zaradi političnega preračunavanja.

Papež Leon je imenoval ameriške škofe, ki so kritični do Trumpovega ostrega ravnanja z migranti. Strokovnjak za katoliško cerkev je dejal, da papež uresničuje evangeljska načela z imenovanjem ljudi, ki so odločno branili priseljence in se zavzemali za človeško dostojanstvo. Medtem je verski strokovnjak pojasnil, kako krščanski nacionalisti uporabljajo in zlorabljajo Biblijo, pri čemer je poudaril raznolikost krščanstva in da Trump ni kristjan.

Papež Leo je imenoval ameriške škofe, ki kritizirajo Trumpovo zaostrovanje migrantske politike. Strokovnjaki za katoliško cerkev so dejali, da s tem Papež uresničuje evangeljska načela z imenovanjem ljudi, ki močno zagovarjajo priseljence in človeško dostojanstvo. Poleg tega so verski strokovnjaki pojasnili, kako krščanski nacionalisti uporabljajo in zlorabljajo Biblijo, pri čemer so poudarili raznolikost krščanstva, od fundamentalistov do ljudi z bolj niansiranim pogledom na vero.

V dveh ločenih prometnih nesrečah v pakistanski provinci Balochistan je umrlo več afganistanskih državljanov. V okrožju Chagai je v trčenju med tovornjakom s cisterno za nafto in vozilom pick-up umrlo najmanj 11 ljudi, devet pa je bilo ranjenih. Žrtve so poskušale nezakonito migrirati v Evropo preko Irana. V drugi nesreči je umrlo devet afganistanskih državljanov, 10 pa je bilo ranjenih, ko je prišlo do trčenja med tovornjakom s cisterno za nafto in vozilom pick-up.

Nemški notranji minister Alexander Dobrindt (CSU) je napovedal dodaten sprejem afganistanskih državljanov, ki se še nahajajo v Pakistanu in imajo zagotovljen vstop v Nemčijo. Opozicija kritizira počasnost postopka in govori o moralnem bankrotu nemške vlade glede na časovno stisko in nevarnosti.

Nemška vlada je poročala o izvedbi nadaljnjih deportacij v Afganistan s komercialnimi leti, pri čemer so bili deportirani predvsem posamezniki, obtoženi ponavljajočih se kaznivih dejanj.

Iranski odposlanec pri ZN je kritiziral mednarodno skupnost zaradi neizpolnjevanja obveznosti do afganistanskih beguncev, pri čemer je opozoril na močan upad pomoči. Iran zagotavlja, da se vračanje afganistanskih migrantov izvaja ob polnem spoštovanju mednarodnih pravic in človeškega dostojanstva. Iran poziva k globalnemu ukrepanju za trajnostno vrnitev afganistanskih beguncev.

Iranske obmejne oblasti so decembra ustrelile in ubile najmanj 10 Afganistancev, ki so nezakonito vstopili v Iran. Incident poudarja, kako nevarna je postala iranska meja za Afganistance, ki bežijo pred vojno, preganjanjem in revščino.

Po streljanju na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu, D.C., se v Združenih državah Amerike povečuje število aretacij afganistanskih državljanov. Odvetniki za priseljence poročajo o znatnem porastu aretacij, pri čemer je osumljenec za napad prav tako afganistanski državljan.

Novo poročilo nemškega Zveznega kriminalističnega urada (BKA) za leto 2024 razkriva, da se je kriminal, povezan s priseljenci, drastično povečal. Tujci predstavljajo več kot 40 odstotkov osumljencev za kazniva dejanja, čeprav predstavljajo le približno 15 odstotkov prebivalstva. Poročilo izpostavlja predvsem Sirce in Afganistance.

Po smrtonosnem streljanju, v katerem je afganistanski evakuee domnevno ubil pripadnico Nacionalne garde Sarah Beckstrom, je administracija predsednika Trumpa sprejela vrsto zaostrenih ukrepov proti afganistanskim priseljencem. Ti ukrepi so povzročili zaskrbljenost med Afganistanci v ZDA in po svetu, pa tudi med tistimi, ki jim pomagajo že leta od umika ZDA iz Afganistana. Bojijo se 'poslabšanja razmer' in zaostritve imigracijske politike.

Evangeličanska cerkev v Nemčiji namenja 100.000 evrov iz cerkvenih zbirk za podporo tožbam ogroženih Afganistancev proti nemški vladi. Cilj je doseči njihovo sprejetje v državo, pri čemer cerkev sodeluje s Kabul Luftbrücke.

Po nedavnih izjavah predsednika Donalda Trumpa in visokih uradnikov njegove administracije, ki so omalovaževale veliko somalsko skupnost v Minnesoti, se je ponovno usmerila pozornost na priseljence iz te afriške države. Zvezne oblasti načrtujejo operacijo v Minnesoti, ki bo osredotočena predvsem na somalske priseljence, ki nezakonito živijo v ZDA.

V Nemčijo je prispelo dodatnih 193 afganistanskih beguncev v okviru zveznih programov sprejema. Evangelijska cerkev kritizira zadržanost zvezne vlade pri obljubah o sprejemu afganistanskih državljanov. Tokrat je za prevoz beguncev iz Pakistana poskrbela čarterska letalska družba.

Po streljanju na dva pripadnika Nacionalne garde v Washingtonu so ZDA zaostrile svojo migracijsko politiko. Pristojni ameriški urad je začasno ustavil vse odločitve o azilu. Zunanje ministrstvo je začasno ustavilo izdajanje vizumov.

Uredniški odbor Wall Street Journala (WSJ) je v članku branil afganistanske begunce in poudaril, da jih ne bi smeli kriviti za nasilno dejanje posameznika. Članek je bil objavljen na Breitbartu.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju zapisal, da bo razveljavil izvršilne ukaze svojega predhodnika Joeja Bidna, ki so bili podpisani z avtomatskim peresom.

Ena od dveh pripadnic nacionalne garde, ki sta bili ustreljeni v Washingtonu, je umrla. Osumljenec za streljanje, Rahmanullah Lakanwal, naj bi pred prihodom v ZDA v Afganistanu delal za CIE.

Ameriški ambasadorji naj bi na podlagi telegrama iz Washingtona pritiskali na evropske države, da omejijo priseljevanje, poroča New York Times.

29-letni Afganistanec Rahmanullah Lakanwal je osumljen streljanja v bližini Bele hiše v Washingtonu, poročajo pri CBS News.

V Washingtonu je prišlo do streljanja nedaleč od Bele hiše, v katerem sta bila ranjena dva pripadnika nacionalne garde. Podrobnosti o dogodku in motiv streljanja še niso znani.

Kljub zavrnjenim prošnjam za azil v Nemčiji še vedno trajno prebiva skoraj milijon socialnih migrantov brez pravice do bivanja. Po podatkih iz uradnega registra tujcev (AZR) je bilo na dan 31. oktobra 2025 v Nemčiji 934.553 tujih državljanov, katerih prošnja za azil je bila zavrnjena. Med njimi je bilo največ Afganistancev, Turkov in Kosovarjev. Poleg tega je v državi še 2.386.267 ljudi, ki iščejo zaščito.

Kljub finančni spodbudi nemške vlade mnogi Afganistanci v Pakistanu še vedno upajo na prihod v Nemčijo, pri čemer se soočajo s težavami pri pridobivanju vizumov in negotovimi letalskimi povezavami. Nekaterim je uspelo vstopiti v Nemčijo po uspešni tožbi.

V Franciji je bilo osem ljudi obsojenih na zaporne kazni od treh do petnajst let zaradi vpletenosti v brodolom v Rokavskem prelivu 12. avgusta 2023, v katerem je umrlo sedem migrantov blizu Sangatta. Deveti obtoženec je bil oproščen. Obsojeni so bili spoznani za krive, da so delovali v mreži tihotapcev, ki je organizirala prevoz migrantov preko Rokavskega preliva.

Kljub želji več igralcev po vrnitvi domov zaradi varnostnih pomislekov po samomorilskem napadu, je šrilanška kriket zveza odredila reprezentanci, da nadaljuje turnejo po Pakistanu. Osem igralcev se bo kljub temu vrnilo domov, ne da bi odigrali tekme v tri-nacionalni seriji proti Pakistanu in Zimbabveju.

Afganistanski državljani, ki jim je nemška vlada obljubila sprejem, so ponovno prispeli v Nemčijo. Enajst afganistanskih državljanov je z redno linijo poletelo iz Islamabada v Hannover, s postankom v Istanbulu. V Pakistanu na priložnost za odhod v Nemčijo čaka še približno 1900 Afganistancev.

Islamistični talibani so očitno prevzeli afganistanski konzulat v Bonnu. To je povzročilo zaskrbljenost in strah med afganistanskimi begunci v Nemčiji, na primer v Kielu, glede njihove varnosti. Tudi organizacije za pomoč beguncem so izrazile globoko zaskrbljenost.

Nemška vlada je ponudila denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki so obtičali v Pakistanu, če opustijo poskuse priselitve v okviru programa preselitve. Približno 2.000 Afganistancev je bilo odobrenih.

Nemška vlada je uvedla program, v katerem ponuja denarno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki imajo sicer veljavno dovoljenje za vstop v Nemčijo, če se odpovedo svoji nameri priselitve. Cilj programa je zmanjšati pritisk na nemški migracijski sistem. Posamezniki naj bi prejeli do 10.000 evrov, če se odpovejo prihodu v Nemčijo.

Nemška vlada, natančneje Ministrstvo za notranje zadeve, ponuja finančno nadomestilo afganistanskim državljanom, ki že imajo obljubljeno možnost vstopa v Nemčijo in trenutno čakajo v Pakistanu, da bi jih spodbudila k odpovedi tej možnosti. To je poskus vlade, da zmanjša število afganistanskih beguncev, ki prihajajo v Nemčijo.

Kljub zaustavitvi zveznega programa sprejema za ranljive Afganistance je v Hannovru pristalo letalo iz Istanbula s 14 afganistanskimi državljani, ki so imeli obljubo o sprejemu v Nemčijo, ker so bili v Afganistanu posebej ogroženi. Skoraj 2000 Afganistancev še vedno čaka v Pakistanu na vstop v Nemčijo.

Evropska komisija je vzpostavila "raziskovalne stike" s talibanskim režimom glede vračanja afganistanskih državljanov, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. To je bil odgovor na pismo dvajsetih držav članic, ki so pozvale k usklajeni strategiji za izgon afganistanskih državljanov v nepravilnem položaju. Pobuda prihaja v času, ko se evropske države soočajo s težavami pri deportaciji afganistanskih državljanov.

Afganistan je že drugi dan zapored brez internetne in mobilne povezave, potem ko so talibanske oblasti prekinile optične povezave. Od prevzema oblasti leta 2021 so talibani uvedli številne omejitve na podlagi lastnih interpretacij islamskega prava, kar je paraliziralo bančni sektor, komunikacije, trgovino in transport.

Kljub zaustavitvi programa sprejema s strani zvezne vlade, so afganistanske družine z obljubami o sprejemu prispele v Nemčijo. Do prihoda je prišlo po vloženih tožbah. Skupina 28 Afganistancev je prispela v Nemčijo, potem ko so si z vložitvijo tožbe zagotovili vstop. To je že drugi primer po parlamentarnih volitvah, da so Afganistanci s tovrstno obljubo odpotovali iz Pakistana v Nemčijo preko Istanbula.

V središču Berlina je prišlo do smrtnega napada, v katerem je umrl 20-letni Sirijec. Po poročanju nemških medijev je do tragedije prišlo med prepirom med skupinami Sirijcev in Afganistancev. Policija preiskuje incident, ki se je zgodil v bližini Alexanderplatza, kjer je skupina približno petnajstih Afganistancev napadla tri Sirijce. Storilec je pobegnil, na istem kraju pa je že prejšnji teden prišlo do podobnega incidenta z uporabo noža.

Nova nemška vlada poskuša preprečiti vstop afganistanskim državljanom, za katere je prejšnja vlada izdala dovoljenja. Vendar pa vlada večinoma izgublja te tožbe na sodiščih. Več kot 2000 Afganistancev, ki so vključeni v različne sprejemne programe, čaka v Pakistanu na odhod v Nemčijo. Mnogi so se obrnili na berlinska sodišča v nujnih postopkih zaradi zavrnitve vizumov.

Pakistanske oblasti so ponovno aretirale afganistanske begunce, ki so čakali na sprejem v Nemčijo v okviru nemškega programa za sprejem. Kljub temu, da je pakistanska vlada Nemčiji, po besedah zunanjega ministra Wadephula, odobrila čas do konca leta za zaključek postopkov sprejema, se aretacije nadaljujejo. Afganistanci, ki naj bi našli zaščito v Nemčiji, so tako ponovno tarča pakistanskih oblasti.

Britansko obrambno ministrstvo ne ve natančno, koliko bo stala preselitev tisočih Afganistancev po velikem uhajanju podatkov. Nacionalni revizijski urad (NAO) poroča, da vlada ne more izračunati skupnih stroškov tajnega načrta preselitve, ki je bil vzpostavljen po uhajanju podatkov iz Afganistana. NAO nima dovolj informacij, da bi potrdil oceno stroškov programa preselitve v višini 850 milijonov funtov, ker znesek, porabljen za ta program, ni bil ločeno zabeležen od drugih aktivnosti preseljevanja po padcu Kabula. Pričakuje se, da bo več kot 7.300 Afganistancev preseljenih v Združeno kraljestvo zaradi kršitve varstva podatkov.

Na stotine Afganistancev, ki so bili iz Pakistana deportirani v Kabul, je poslalo pismo nemškemu kanclerju Merzu, v katerem zahtevajo takojšnjo premestitev v Nemčijo, saj se bojijo maščevanja talibanov in se skrivajo. Skupina 47 Afganistancev je že prispela v Nemčijo iz Pakistana, potem ko so nemška sodišča odločila, da jim mora Berlin ponuditi zatočišče. Nemška vlada je sicer zamrznila program sprejemanja afganistanskih beguncev.

V Hannovru je pristalo letalo s 47 afganistanskimi državljani, ki so mesece čakali v Pakistanu. Po dolgem čakanju je več afganistanskih družin z dovoljenjem za vstop končno prispelo v Nemčijo, vendar je prihodnost tistih, ki še čakajo, še vedno negotova zaradi sodne odločitve, ki vladi dovoljuje začasno ustavitev postopkov.

Vzhodni Afganistan je prizadel potres z magnitudo 6, ki je po podatkih ameriškega geološkega zavoda (USGS) stresel območje blizu meje s Pakistanom. Potres, ki je imel epicenter 27 kilometrov severovzhodno od Džalalabada, je zahteval najmanj devet življenj, več deset ljudi je ranjenih. Najhuje je bilo prizadeto območje Kunar. Številne žrtve in poškodbe so posledica porušenih stavb.

Nemška vlada je očitno odpravila blokado vstopa afganistanskih državljanov, ki imajo zagotovljen sprejem v Nemčijo, ki je trajala od konca aprila. Trenutno je v Pakistanu približno 2000 Afganistancev s tovrstno zagotovilom.

Britansko obrambno ministrstvo (MoD) je priznalo 49 dodatnih kršitev varstva podatkov v zadnjih štirih letih, ki so se zgodile pri obravnavi prošenj za preselitev Afganistancev, ki so iskali varnost v Veliki Britaniji. Štiri od teh kršitev so bile že javno znane, vključno z razkritjem preglednice, ki je vsebovala podrobnosti o skoraj vseh prosilcih. Odvetniki in aktivisti so kritični, saj opozarjajo, da ponavljajoče se napake ogrožajo življenja ranljivih Afganistancev.

Sodišče je zagrozilo z denarno kaznijo Nemčiji, če ne bo spoštovala sodnih odločb glede izdaje vizumov za Afganistance. Na stotine ogroženih Afganistancev čaka v Pakistanu na odhod v Nemčijo, medtem ko so nekatere že deportirali nazaj v Afganistan. Sodišče je odločilo, da mora nemška vlada ukrepati.