Združene države Amerike so v sodelovanju s partnerskimi silami v soboto izvedle novo serijo obsežnih letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) v Siriji. Operacija, poimenovana Hawkeye Strike, je bila izvedena kot neposreden odgovor na smrtonosno zasedo v Palmiri 13. decembra lani, v kateri so bili ubiti trije Američani, od tega dva vojaka narodne garde iz Iowe in civilni prevajalec. Po podatkih osrednjega poveljstva ameriške vojske (CENTCOM) so napadi potekali okoli 12.30 po vzhodnoameriškem času oziroma v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo po lokalnem času. V operaciji je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z modeli F-15E, A-10 in jordanskimi lovci F-16, ki so odvrgli več kot 90 natančnih izstrelkov na 35 različnih ciljev po vsej državi. Cilj napadov je bil oslabiti operativne sposobnosti skupine IS in preprečiti prihodnje napade na ameriške sile ter njihove zaveznike v regiji. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je poudaril, da ZDA ne bodo popustile pri iskanju tistih, ki škodujejo njihovim pripadnikom, kjerkoli na svetu se ti nahajajo. Napadi predstavljajo zaostrovanje ameriškega vojaškega posredovanja v regiji pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal oster odziv na decembrski napad. Čeprav natančno število žrtev med borci IS še ni znano, so ameriški uradniki potrdili, da so bili cilji zadeti po celotnem ozemlju Sirije. Dogajanje se odvija le dan po tem, ko so sirski viri poročali o aretaciji vojaškega vodje operacij IS na območju Levanta, kar dodatno stopnjuje pritisk na to teroristično organizacijo.

V kanadskem Montrealu so proti 51-letnemu Mohammedu Abdullahu Warsameju vložili dve novi obtožnici zaradi groženj z napadi na javne prostore in ustanove. Warsame, ki je bil v preteklosti že obsojen zaradi podpore teroristični organizaciji Al Kaida, naj bi po navedbah tožilstva grozil z bombnim napadom na mestni javni potniški promet ter s požigom urada za potne liste v Montrealu. Grožnje naj bi izrekel prek telefonskih klicev, kar je sprožilo takojšen odziv varnostnih organov. Njegov zagovornik je na sodišču izpostavil vprašanje obtoženčevega duševnega zdravja, saj gre za brezdomno osebo, ki se spopada z osebnimi stiskami. Sodišče bo v prihodnje ocenilo njegovo sposobnost za sojenje, medtem ko tožilstvo vztraja pri resnosti obtožb, saj gre za povratnika s preteklimi povezavami z mednarodnim terorizmom. Trenutno se nahaja v priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Dogodek je v mestu povzročil precejšnjo mero vznemirjenja, saj so tarče groženj vključevale ključno infrastrukturo in vladne prostore, ki jih dnevno obišče na tisoče ljudi. Kanadske oblasti so poudarile, da tovrstne grožnje obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, ne glede na socialni status ali zdravstveno stanje osumljenca.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Turške varnostne sile so v provinci Kocaeli izvedle obsežno protiteroristično operacijo, v kateri so pridržale skupno 42 oseb, osumljenih povezanosti s terorističnima organizacijama Islamska država (IS) in Al Kaida. Število pridržanih se je povečalo po zadnjem valu aretacij, ko so v sodne prostore privedli še dodatnih 12 osumljencev. Policija je med usklajenimi racijami na več lokacijah zasegla orožje in prepovedano literaturo, ki naj bi služila za namene propagande in radikalizacije. Sodni postopki zoper osumljence so se že pričeli, saj so bili vsi pridržani prepeljani na zaslišanje pred državno tožilstvo. Operacija odraža okrepljena prizadevanja turških obveščevalnih in varnostnih služb pri zatiranju spečih celic skrajnih islamističnih skupin v državi. Preiskava se nadaljuje, oblasti pa preverjajo morebitne povezave pridržanih z načrtovanjem napadov ali logistično podporo terorističnim mrežam v regiji.

Aimen Dean, nekdanji operativec britanske obveščevalne službe MI6, je izdal resno opozorilo o povečani nevarnosti terorističnih napadov v Veliki Britaniji. Po njegovih navedbah se v državi nahaja več sto spečih agentov islamističnih skupin, ki so pripravljeni na izvedbo napadov, primerljivih z dogodki 11. septembra v ZDA ali napadi v Londonu julija 2005. Dean, ki je osem let deloval kot dvojni agent znotraj Al Kaide, poudarja, da so radikalni elementi izkoristili pomanjkljivosti pri nadzoru meja in migracijski politiki. Nekdanji vohun, ki je v preteklosti pomagal preprečiti več načrtovanih terorističnih dejanj, vključno z napadom na newyorško podzemno železnico, trdi, da je grožnja neposredna. Deanova izpostavitev temelji na njegovih izkušnjah znotraj terorističnih mrež, kjer je deloval kot zaupnik in duhovni svetovalec operativcev. Britanske varnostne službe se morajo po njegovem mnenju spopadati z izzivi, ki jih prinaša dolgotrajna infiltracija radikalnih posameznikov v družbo.

Aimen Dean, nekdanji pripadnik Al-Kaide, ki je osem let delal za SIS pri zbiranju ključnih obveščevalnih podatkov, opozarja, da je največja grožnja Zahodu širjenje islamskega ekstremizma. Po njegovih besedah so po Združenem kraljestvu razporejeni agenti, ki naj bi bili pripravljeni izvesti napade primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Do tega naj bi prišlo zaradi slabe politike odprtih meja, ki daje prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Nekdanji operativ MI6 Aimen Dean opozarja, da se v Združenem kraljestvu nahaja več sto islamističnih agentov, ki so pripravljeni izvesti napade, primerljive z 11. septembrom ali 7. julijem. Dean, ki je osem let deloval v Al-Kaidi za MI5 in MI6, trdi, da so ti agenti posledica politik odprtih meja, ki dajejo prednost radikalcem pred varnostjo državljanov.

Vojaška hunta v Nigru je razglasila splošno mobilizacijo in zaseg storitev ter premoženja za učinkovitejši boj proti džihadističnim organizacijam. Niger se že več let sooča z napadi skupin, ki so zveste Al Kaidi ali Islamski državi. Hunta, ki je oblast prevzela julija 2023, krize ni uspela rešiti, napadi pa so od začetka leta zahtevali že skoraj 2000 življenj.

Združene države Amerike so med božičem izvedle zračne napade na domnevne cilje Islamske države v severozahodni Nigeriji. Predsednik Donald Trump je zatrdil, da so bili napadi usmerjeni na borce, ki so napadali krščanske skupnosti. Nigerijski uradniki so izrazili odprtost za nadaljnje ameriško vojaško posredovanje. Napadi so povzročili različne odzive, od zaskrbljenosti lokalnih prebivalcev zaradi hrupa in svetlobe do razprav o učinkovitosti in legitimnosti ameriških napadov na ozemlju Nigerije.

V Mogadišu v Somaliji so potekale prve neposredne lokalne volitve po skoraj 60 letih. Volitve so potekale brez incidentov, varnost pa je zagotavljalo več kot 10.000 pripadnikov varnostnih sil. Vlada se sicer od leta 2006 bori proti islamističnim upornikom Shebab, ki so povezani z Al Kaido.

Quebeškemu moškemu Saidu Namouhu, ki je bil leta 2009 obsojen zaradi načrtovanja mednarodnih terorističnih napadov s skupino, povezano z Al-Kaido, je bil zavrnjen pogojni izpust. Kanadski odbor za pogojne izpuste je 9. decembra sklenil, da Namouh še vedno predstavlja tveganje, da bo po izpustitvi ponovno nasilno kršil zakon zaradi ideoloških razlogov. 52-letni Namouh je bil obsojen na zaporno kazen.

Več kot leto dni po strmoglavljenju Bašarja al-Asada zahodni mediji poročajo o kršitvah človekovih pravic, verskem zatiranju in vojnih zločinih pod novim režimom Jolani v Siriji. Po Assadovem odhodu v Rusijo decembra 2024 in prevzemu oblasti s strani organizacije Hayat Tahrir al-Sham, povezane z Al-Kaido, so se začeli pregon, poboji in izginotja verskih manjšin. Najprej so bili tarča Alaviti, nato kristjani.

Leta 1997 je Peter Arnett v afganistanskih gorah Osamo bin Ladna vprašal o njegovih prihodnjih načrtih. Bin Laden je odgovoril, da bodo videli.

Naveed Akram, 24-letni osumljenec za streljanje na plaži Bondi Beach v Sydneyju, je bil obtožen 59 kaznivih dejanj, vključno s 15 obtožnicami za umor. Do streljanja, ki ga policija obravnava kot antisemitski napad med praznovanjem Hanuke, je prišlo v nedeljo, v njem pa sta umrla dva strelca in 15 ljudi. V Sydneyju so se zbrale množice žalujočih, da bi se začeli pogrebi žrtev. Akram je bil obtožen v sredo, po tem ko se je zbudil iz kome v bolnišnici v Sydneyju.

Srbija je edina država kandidatka za članstvo v EU na Zahodnem Balkanu, ki se ni uskladila z dvema novima zunanjepolitičnima odločitvama EU o omejevalnih ukrepih proti Rusiji. Uskladila pa se je z odločitvami glede Sudana, Turčije, Islamske države in Al Kaide. Srbija se ni uskladila s tremi novimi odločitvami EU v zvezi z Rusijo.

Kanada je z veliko zamudo umaknila sirsko vladajočo organizacijo HTS (Hayat Tahrir al-Sham) s svojega seznama terorističnih organizacij. To se je zgodilo eno leto po tem, ko je bil nekdanji predsednik Bašar al-Asad strmoglavljen in je pobegnil v Moskvo. HTS je nastala iz sirske al-Kaide, kar povzroča zadrego.

V Maliju so džihadisti, zvesti Al Kaidi, napadli konvoj cistern s gorivom. Ta napad je prekinil neuradno prekinitev ognja, ki je omogočila zmanjšanje pomanjkanja goriva v državi Sahel. Džihadisti so ciljali na konvoje s gorivom že od septembra.

Vodja Pentagona Pete Hegseth je kljub ostri kritiki ponovno branil sporne napade na domnevne tihotapce drog v Karibih. V nemških medijih, kot so haz.de, ln-online.de, maz-online.de, ostsee-zeitung.de in kn-online.de, so poročali, da je droge primerjal s kemičnim orožjem, uperjenim proti ameriškim državljanom, in tihotapce označil za "Al-Kaido naše hemisfere".

Predsednik Trump je poslal kratko, ročno napisano pismo sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, nekdanjemu voditelju Al-Kaide, ki je s svojo skupino džihadistov, znano kot Hayat Tahrir al-Sham (HTS), pred skoraj enim letom prevzel oblast v Damasku. V pismu je Trump zapisal: "Ahmed, ti boš velik voditelj – in Združene države ti bodo pomagale!"

Uprava ameriškega predsednika Trumpa nadaljuje s preiskavo v Minnesoti, kjer naj bi prišlo do obsežne goljufije pri dodeljevanju sredstev za pomoč v času pandemije COVID-19. Vodja Uprave za mala podjetja (SBA), Kelly Loeffler, je odredila preiskavo mreže somalskih organizacij in vodstvenih delavcev, ki naj bi bili vpleteni v shemo goljufije, vredno milijardo dolarjev, v katero je vključeno tudi podjetje Feeding Our Future. Loefflerjeva je ob tem obtožila guvernerja Minnesote, Tima Walza, oviranja preiskave.

V novih ruskih napadih z droni blizu Kijeva je umrla najmanj ena oseba, enajst pa je bilo ranjenih. Ukrajinski pogajalci se bodo v ZDA udeležili pogovorov o načrtu za rešitev konflikta z Rusijo, medtem ko ruska vojska napreduje v vzhodni Ukrajini.

Huda Ammori, soustanoviteljica skupine Palestine Action, začenja pravni izziv proti prepovedi skupine v Združenem kraljestvu na podlagi protiteroristične zakonodaje. Ammorijeva izpodbija prepoved pro-palestinske skupine in trdi, da je neutemeljena.

Pred trinajstimi leti je Abdoulaye Cissé tvegal življenje, da bi iz Timbuktuja pretihotapil več deset tisoč krhkih rokopisov, ko so ekstremisti, povezani z Al Kaido, vdrli v puščavsko mesto. Ponoči je nalagal zaboje rokopisov iz Inštituta Ahmeda Baba na osličke, zavedajoč se nevarnosti. Prebivalci Timbuktuja so pred več kot desetletjem rešili neprecenljive rokopise, ko so skrajneži zavzeli ta del Malija.

Deset let po smrtonosnih napadih v Parizu sta se Islamska država (IS) in Al-Kaida znatno spremenili. Njune podružnice še vedno predstavljajo globalno varnostno grožnjo, zlasti v Afriki. Čeprav je osrednji poveljniški položaj džihadističnih skupin oslabel, vizija globalnega kalifata ostaja, pri čemer je Evropa še vedno v ideološkem križišču. Grožnja evropskim državam se je spremenila, saj so jih navdihnili izolirani napadi džihadističnih gibanj.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

Nacionalna preiskovalna agencija (NIA) je izvedla preiskave v različnih državah, vključno z Gujaratom in Bengalijo, v zvezi s primerom teroristične zarote, v katero naj bi bila vpletena Al Kaida. Preiskave potekajo v petih državah in so usmerjene v razkrivanje mreže terorističnih aktivnosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem v Beli hiši izzval precejšnje začudenje. Trump je al-Sharaaja, sicer nekdanjega voditelja teroristične milice HTS, pohvalil kot močnega voditelja in ga obdaril s kolonjsko vodo, pri tem pa ga je vprašal, koliko žena ima. Ta poteza je sprožila mešane odzive, pri čemer so nekateri mediji izrazili presenečenje nad Trumpovim pristopom do sirskega predsednika.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Maharaštrajska protiteroristična enota (ATS) je aretirala 37-letnega tehnika iz Puneja zaradi domnevnih povezav s prepovedanimi organizacijami, kot sta Al Kaida in Al Kaida v indijski podcelini, ter zaradi suma radikalizacije. V zvezi s tem so zaslišali učitelja iz Thaneja, da bi preverili njegovo vpletenost.

Sirski prehodni predsednik Ahmed al-Šaraa je bil kot prvi sirski voditelj po letu 1946 sprejet v Beli hiši. V intervjuju za Fox News je pojasnil svoje pretekle povezave s teroristično organizacijo Al-Kaida in se distanciral od napadov 11. septembra. Kljub komplimentom ZDA, Al-Šaraa ni prinesel konkretnih rezultatov v Damask. Njegov obisk kaže na rehabilitacijo islamista zaradi ameriške potrebe po partnerju, čeprav ni prišlo do zbližanja z Izraelom.

Sirski predsednik Ahmad al-Chareh je obiskal Washington, kjer ga je sprejel Donald Trump. Srečanje, ki je potekalo diskretno, predstavlja prelomnico, saj je al-Chareh nekoč bil na črnem seznamu FBI. Po obisku se je Sirija odločila pridružiti koaliciji proti džihadistom. Trump je al-Chareha označil za 'trdega' in izrazil naklonjenost do njega.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija razvija odnose z novim sirskim vodstvom neodvisno od dogovorov med Sirijo in Združenimi državami. Poudaril je, da Moskva gradi odnose s Sirijo brez upoštevanja njenih stikov z ameriškimi oblastmi.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je izjavil, da večina ameriškega kongresa podpira odpravo ameriških sankcij proti Siriji. Dodal je, da se ameriška administracija strinja, da si Sirija zasluži priložnost za stabilnost in gospodarski razvoj.

Donald Trump se je v Beli hiši srečal z Ahmedom aš-Šarao, voditeljem sirskega prehodnega obdobja, za katerega so ZDA nekoč ponujale nagrado deset milijonov dolarjev. Aš-Šaraa naj bi v Belo hišo vstopil skozi stranski vhod. Poleg tega so ZDA odpravile sankcije za dobavo večine civilnega blaga in tehnologij v Sirijo, vključno s programsko opremo.

Ameriški predsednik Donald Trump bo 10. novembra v Beli hiši gostil sirskega predsednika Ahmeda al-Sharaa. To bo prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu. Srečanje sledi srečanju med Trumpom in Sharaajem v Savdski Arabiji pred šestimi meseci.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pred obiskom so sirske varnostne sile izvedle racije po vsej državi proti osumljencem, povezanim z Islamsko državo, in aretirale več deset ljudi. To je bil prvi uradni obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih.

V Maliju je skupina Nusrat al Islam val Muslimin, povezana z Al Kaido, prevzela odgovornost za ugrabitev treh egipčanskih državljanov. Za njihovo izpustitev zahtevajo 5 milijonov dolarjev odkupnine, kar odraža poslabšanje varnostnih razmer v regiji Sahel.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Varnostni svet Združenih narodov je podprl resolucijo, ki jo je predlagala ZDA, o umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju in ministru za notranje zadeve Anasu Khattabu pred predsednikovim obiskom v Washingtonu. Odločitev pomeni umik obeh oseb iz seznama sankcij ISIL in Al-Kaide. Kitajska se je vzdržala glasovanja, medtem ko so ostale članice sveta glasovale za resolucijo.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila administracija Združenih držav Amerike, o odpravi sankcij proti sirskemu predsedniku.

Varnostni svet Združenih narodov je odpravil sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu aš-Šaraaju in ministru za notranje zadeve, kar je omogočilo njegovo potovanje v Washington na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Za odpravo sankcij je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, vključno z Rusijo.

Al-Kaidi povezana skupina Jama'at Nusrat al-Islam wal-... (JNIM) že od septembra izvaja gospodarsko blokado malijske prestolnice Bamako. Skupina naj bi s tem ogrožala padec Malija.

Iraški premier Mohammed Shia al-Sudani je izjavil, da Irak ne more prevzeti nadzora nad vsem orožjem, dokler je v državi koalicija pod vodstvom ZDA. Al-Sudani je poudaril, da nekateri Iračani koalicijo vidijo kot okupacijsko silo. Kljub temu načrt za popoln umik mednarodne koalicije proti Islamski državi do septembra 2026 ostaja, saj se je grožnja islamističnih militantnih skupin znatno zmanjšala.

Izraelske oblasti so obtožile 14-letnega prebivalca Tel Aviva zaradi domnevnih povezav z Al-Kaido in Hamasom. Obtožen je, da je tuji agentu posredoval informacije in z njim načrtoval napade na Izraelce v Tel Avivu, vključno s ciljanjem na premierja Netanjahuja. Obtožnica ga bremeni tudi vohunjenja in poskusov pridružitve Al-Kaidi.

Južna Koreja je izdala posebno opozorilo za potovanja v večji del Tanzanije zaradi nasilnih protestov, ki so izbruhnili po splošnih volitvah prejšnji teden. Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da bo opozorilo veljalo od 18. ure po lokalnem času, in sicer za vsa območja Tanzanije, razen regije Mtwara, ki je že pod opozorilom tretje stopnje. Posebno opozorilo ustreza stopnji 2,5 na štiristopenjski lestvici opozoril Južne Koreje. Izdaja se v primerih nujnih varnostnih tveganj za popotnike in lahko velja do 90 dni. Ministrstvo je pozvalo korejske državljane, naj odpovejo potovanja v Tanzanijo.

Nekdanji častnik Cie John Kiriakou je razkril, da je Osama bin Laden po napadih 11. septembra pobegnil iz Tora Bore preoblečen v žensko. Pri begu naj bi mu pomagal infiltrator Al-Kaide, ki je zavlačeval ameriške sile. Kiriakou je tudi trdil, da so Združene države Amerike "kupile" pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa.

ZDA so izvedle deseti napad na plovilo, za katero trdijo, da je povezano z narkoterorizmom, na Karibih. V napadu je umrlo šest ljudi, povezanih z organizacijo Tren de Aragua. Ameriški obrambni minister je izjavil, da bodo z narkoteroristi, ki tihotapijo droge, ravnali kot z Al Kaido.

Francosko jedrsko podjetje Areva, zdaj znano kot Orano, bo sojeno zaradi "nenamernih poškodb" v povezavi z ugrabitvijo petih francoskih državljanov, Malgaša in Togožana v Nigeriji leta 2010. Podjetje je obtoženo, da je podcenjevalo grožnjo Al-Kaide v bližini rudnika urana v Arlitu, kar je omogočilo ugrabitev. Sojenje bo potekalo petnajst let po dogodku.

Vodja britanske domače obveščevalne agencije MI5 je izjavil, da Kitajska predstavlja vsakodnevno grožnjo varnosti Združenega kraljestva. Poudaril je, da se je število osumljencev, ki jih letno preiskujejo zaradi domnevnega dela za sovražno tujo vlado, v zadnjem letu povečalo za 35 %. Do teh izjav je prišlo v času, ko si uradniki izmenjujejo obtožbe glede propada primera vohunjenja.