Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija v torek uvedle začasno policijsko uro, ki bo trajala trinajst ur dnevno. Ukrep so oblasti sprejele po valu nasilnih incidentov in sektorskega nasilja, ki je zajelo četrti z večinsko alavitskim prebivalstvom. Poročila navajajo, da so bili v napadih tarče trgovine in vozila, ki so jih neznanci vandalizirali, razmere pa so terjale tudi smrtne žrtve. Latakija velja za trdnjavo alavitske manjšine, ki ji pripada tudi nekdanji predsednik Bašar al Asad. V povezavi z nemiri in dejavnostmi, povezanimi s prejšnjim režimom, so sirske oblasti aretirale 21 oseb. Po navedbah lokalnega poveljstva notranje varnosti se policijska ura začenja ob 17. uri po lokalnem času in je namenjena stabilizaciji varnostnih razmer v tem strateško pomembnem pristaniškem mestu. Gre za enega resnejših izbruhov nasilja v regiji po nedavnih političnih spremembah v državi, kjer se nove oblasti spopadajo z globokimi sektorskimi razkoli.

Leto dni po padcu režima Bašarja al Asada se nova sirska vlada pod vodstvom predsednika Ahmada al Šare spopada z resnimi notranjimi napetostmi in krhko stabilnostjo. Da bi pomirili nezadovoljstvo alavitske manjšine, ki je bila desetletja temelj prejšnjega režima, so novi vladarji uvedli ukrepe za pridobitev njihove zvestobe, vključno z obljubami o amnestiji za borce, ki so sodelovali v marčevskem uporu. Ta upor v mestu Kardaha je terjal več kot 200 življenj med pripadniki varnostnih sil nove vlade, kar je povzročilo globoko nezaupanje in povračilne ukrepe. Kljub določenemu napredku, kot je vrnitev milijona beguncev in ukinitev ameriških sankcij, nasilje še naprej ogroža proces sprave. Nedavni bombni napad na mošejo v Homsu, v katerem je umrlo osem vernikov, je sprožil nove proteste alavitov, ki zahtevajo politične reforme in izpustitev pridržanih članov svoje skupnosti. Al Šara, ki so ga v Washingtonu nekoč označevali za terorista, se zdaj skuša uveljaviti kot legitimni sogovornik na svetovnem odru, vendar notranji spopadi med različnimi etničnimi in verskimi skupinami ostajajo največja ovira za dolgoročni mir in gospodarsko obnovo države.

V severozahodni Turčiji je prišlo do spopadov med pripadniki Islamske države in policijo. V spopadih so bili ubiti trije policisti in šest militantov Islamske države. Poleg tega je bilo ranjenih sedem policistov.

V Siriji so pripadniki alavitske manjšine protestirali proti nasilju vlade in sektaškemu preganjanju. Protesti so potekali na poziv verskega voditelja te skupnosti.

V Siriji prihaja do nasilja po strmoglavljenju Bašarja al-Assada decembra 2024. Protesti alavitov, katerih pripadnik je bil tudi Assad, so tokrat sprožili nasprotne proteste, poročajo o smrtnih žrtvah.

V spopadih med alavitskimi protestniki in nasprotniki na sirski obali je umrlo najmanj tri do štiri ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Spopadi so izbruhnili dva dni po napadu na alavitsko mošejo v Homsu. Oblasti so poskušale ločiti sprti skupini protestnikov. Protesti so potekali v več mestih po Siriji.

V bombnem napadu na mošejo v Homsu v osrednji Siriji je bilo ubitih osem ljudi, več pa je ranjenih. Napad so izvedli sunitski džihadisti, ki so povezani s sirsko vlado predsednika Ahmeda Sharaa. Sirske varnostne sile so preiskale škodo po eksploziji v mošeji Imam Ali bin Abi Talib v pretežno alavitskem območju Wadi al-Dhahab v Homsu.

V bombnem napadu na mošejo v Homsu v Siriji med petkovimi molitvami je umrlo najmanj osem ljudi, osemnajst pa je bilo ranjenih, so sporočile oblasti.

Število žrtev samomorilskega napada v šiitski mošeji Imama Alija v Homsu je naraslo. Po poročilih je umrlo najmanj šest ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Jordansko zunanje ministrstvo je obsodilo teroristični napad na mošejo.

V provinci Homs je bil umorjen pomemben predstavnik alavitske skupnosti. Viri poročajo, da so za umor odgovorni elementi režima Džulani. Dogodek zaostruje napetosti v regiji.

Alaviti v Siriji, ki so preživeli vojno, se zdaj bojijo za svoja življenja v miru. Zaradi strmoglavljenja diktatorja Assada se soočajo s kolektivno krivdo in se bojijo maščevanja. Reportaža govori o strahu, maščevanju in težkem iskanju pravice v Siriji.

Ženska iz alavitske manjšine v Siriji je razkrila grozljivo izkušnjo ugrabitve in posilstva. Med hojo domov jo je ustavila skupina oboroženih moških, jo ugrabila in odpeljala v severni del države. Tam so jo več dni zadrževali v zapuščeni zgradbi in jo večkrat posilili. Eden od napadalcev je dejal, da so alavitske ženske rojene, da bi bile njihove 'sabaje'.

Vladna preiskava v Siriji je pokazala, da je večina obtožb o ugrabitvah žensk iz verske manjšine Alavitov lažnih. Odbor, ki ga je vodila sirska vlada, je po večmesečni preiskavi ugotovil, da je od 42 preiskovanih primerov le eden potrjen. Tiskovni predstavnik sirskega notranjega ministrstva Noureddine al-Baba je sporočil izid preiskave.

Po strmoglavljenju Bašarja al-Assada so v Siriji potekale prve parlamentarne volitve, katerih rezultati so bili objavljeni. Kot zmagovalci so se izkazale sunitske in konservativno-sunitske sile. Nemška vlada je volitve označila za 'prvi korak', vendar so prisotne tudi kritične ocene. Izvoljenih je bilo 140 od 210 poslancev, vendar ni jasno, kakšno vlogo in moč bo imel parlament v prihodnje. Opaženo je, da je bilo izvoljenih malo žensk in pripadnikov manjšin.

Komisija ZN je ugotovila, da so vladne sile v Siriji izvajale obsežne in sistematične napade na civiliste v obalnem območju države. Poročilo ugotavlja nasilna dejanja nad alavitskimi civilisti med marčnimi pokoli, vendar ne navaja, da bi centralna vlada neposredno ukazala nasilje.

Komisija Združenih narodov je poročala, da je nasilje nad Alaviti v Siriji marca vključevalo tudi vojne zločine. Preiskovalci ZN so dokumentirali sistematično nasilje vladnih sil in zavezniških skupin, vključno z uboji in mučenjem alavitskih civilistov. Čeprav je bilo nasilje razširjeno, naj ne bi šlo za uradno politiko. Pozvali so k obsežnim reformam ter odgovornosti, zaščiti in pravici za sirijske civiliste.

Varnostni svet ZN je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja nasilja v sirski regiji Suvejda od sredine julija. Obsodil je napade na civiliste in pozval k nujni zaščiti ter humanitarni pomoči. Svet je sprejel predsedniško izjavo, v kateri ostro obsoja nasilje nad civilisti v guverneratu Suvejda, ki je vključevalo množične poboje in notranje razselitve približno 192.000 ljudi. Pozvali so vse strani k spoštovanju prekinitve ognja.

Sirski odbor za ugotavljanje dejstev je v torek sporočil, da je v marcu v napadih na varnostne sile in posledičnih množičnih pobojih alavitov umrlo 1.426 ljudi. Odbor je sklenil, da poveljniki niso ukazali nasilja. Poročila navajajo, da je bilo v sektarskem nasilju v obalni Siriji marca ubitih več kot 1.400 ljudi.

Nacionalna preiskovalna komisija v Siriji je sporočila, da je preiskava o marčevskih pokolih v državi razkrila 1426 smrtnih žrtev, večinoma civilistov. Komisija je identificirala 298 osumljencev, ki naj bi sodelovali pri zverižjih nad manjšino alavitov.

Med novimi poročili o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino v Istanbulu je Kijev predlagal takojšnje premirje in srečanje predsednikov Putin-Zelenski konec avgusta. Tretji krog pogajanj je trajal približno 40 minut, glavno dogajanje pa je bilo usmerjeno v izmenjavo ujetnikov. Kmalu po mirovnih pogovorih sta si strani izmenjali tudi napade z droni, pri čemer je ukrajinska vojska napadla območja v južni Rusiji, ruske sile pa so izvedle obsežen napad na Odeso.