Podnebna konferenca COP30 v Braziliji se je končala brez zavezujoče zaveze o opustitvi fosilnih goriv, kar je izzvalo takojšnje proteste številnih držav. Te države so opozorile, da končni osnutek ogroža prizadevanja za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Približno 100 protestnikov je blokiralo glavni vhod na podnebno konferenco Združenih narodov COP30 na obrobju brazilske Amazonije. Brazilska vojska je nadzorovala protest.

Na otoku Marajo, kjer se reka Amazonka izliva v Atlantski ocean v severni Braziliji, se življenje prepleta s plimovanjem, ki pa ga vedno bolj ogrožajo naraščajoče morske gladine.

Brazilija bo gostila podnebno konferenco Združenih narodov COP30 v Belem ob Amazonki, kjer se bodo države poskušale dogovoriti o ukrepih za zaustavitev podnebnih sprememb. Konferenca bo predstavila tudi brazilski sklad 'Tropical Forest Forever', ki naj bi nagrajeval države za ohranjanje tropskih gozdov, kar vzbuja previdno upanje glede napredka pri podnebnih ukrepih.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Evropski parlament je potrdil nove predpise, po katerih prepoved vožnje, izrečena v eni državi članici EU, velja v vseh državah EU. Spremembe vključujejo tudi druge novosti na področju vozniških dovoljenj.

Brazilska vlada je odobrila državno naftno družbo Petrobras za izvedbo raziskovalnega vrtanja v bližini ustja reke Amazonke, kar je sprožilo kritike okoljevarstvenikov. Odločitev je bila sprejeta kljub temu, da bo Brazilija gostila prihajajoči podnebni vrh Združenih narodov. Agencija Ibama je odobrila vrtanje v regiji Foz do Amazonas. Strokovnjaki opozarjajo na morebitne negativne vplive na okolje.

Prebivalci oddaljenega otoka Santa Rosa na Amazonki, ki je predmet ozemeljskega spora med Perujem in Kolumbijo, upajo, da jih perujska vlada ne bo pozabila. Otok ima eno samo tlakovano cesto, ki je dom številnim nočnim klubom in cerkvam.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obtožil Peru, da je nezakonito zasedel sporni otok na reki Amazonki. Petro trdi, da je Peru kršil pogodbo iz leta 1934 z ustanovitvijo okrožja Santa Rosa de Loreto. Peru zavrača obtožbe in trdi, da ima polno suverenost nad otokom, ki ga upravlja že desetletja, vendar je njegov pravni status sporen. Ta spor je zaostril napetosti med sosedama.