Po terorističnem napadu v Bondi, v katerem je bila ubita tudi desetletna deklica, so se v Sydneyju zbrali žalujoči na pogrebu. Avstralski premier Anthony Albanese je napovedal dodatne ukrepe za boj proti sovražnemu govoru, vključno z ustanovitvijo 12-mesečne delovne skupine za boj proti antisemitizmu.

V Londonu se je zbralo več deset tisoč propalestinskih protestnikov, ki so izrazili skepticizem in previdno upanje ob vstopu premirja med Izraelom in Hamasom v Gazi v drugi dan. Organizatorji so poudarili, da želijo opozoriti na desetletja zatiranja in razseljevanja Palestincev. Protestniki so pozvali k končanju izraelske okupacije in pravičnosti za Gazo. V Tel Avivu so Izraelci protestirali za talce v Gazi, ob upanju, da bo to zadnjič. Minister Talal Chaudhry je izjavil, da skupina Tehreek-i-Labbaik Pakistan (TLP) ni zaprosila za dovoljenje za protest v Islamabadu.

Glasbeni festival v Berlinu in gledališče Théâtre des Champs-Elysées v Parizu sta izrazila solidarnost z izraelskim dirigentom Lahavom Shanijem in münchensko filharmonijo po odpovedi njihovega nastopa na festivalu v Gentu zaradi političnih razlogov. Odpoved je sprožila ogorčenje in jo nekateri označujejo za antisemitsko. Münchenska filharmonija bo pod vodstvom Lahava Shanija nastopila na Glasbenem festivalu v Berlinu.

Francoska banka CIC je sprožila notranjo preiskavo po tem, ko je uporabnik družbenega omrežja X opozoril na antisemitistične vsebine, ki jih je delil direktor ene od pariških agencij banke. Opozorilo je vključevalo posnetke zaslona objav, ki naj bi bile sporne, banka pa je nemudoma ukrepala in odprla preiskavo. Vsebine naj bi bile tudi konspirativne in podpirale terorizem.

Nemška igralka Iris Berben, ki se opredeljuje kot levičarka, je kritična do določenih vidikov levega političnega miljeja v Nemčiji. Opozarja na moralno prevzgojo, protisemitizem ter zanemarjanje ključnih tem, kot so stanovanjska stiska, izobraževanje, delovna mesta, infrastruktura in zdravstvo. Po njenem mnenju je to prispevalo k porastu desnice.

82. Beneški filmski festival se je začel s protesti aktivistov in filmskih ustvarjalcev, ki obsojajo izraelsko ravnanje v Gazi. Propalestinske skupine so pozivale k bojkotu festivala in izključitvi izraelske igralke Gal Gadot, kar je povzročilo, da se igralka festivala ni udeležila. Festival je kljub protestom odprl svoja vrata z močno prisotnostjo hollywoodskih zvezd.

Članki izpostavljajo pereče politično stanje v Veliki Britaniji. Prvi članek trdi, da so britanski politični voditelji izgubili vso legitimnost, kar naj bi ljudem dalo pravico do upora v samoobrambi. Drugi članek obravnava načrte Nigela Faragea o izstopu iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR), ki jo laburistična vlada označi za nevarno potezo, ki bi državo postavila ob bok Rusiji.

V Izraelu so potekali množični protesti, na katerih so ljudje zahtevali takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in izpustitev talcev. Protestniki so blokirali avtoceste in se zbrali pred uradom premierja Netanjahuja. Medtem ko se nadaljujejo pogovori o premirju, protestniki kritizirajo vlado zaradi ignoriranja Hamasovega odziva na predlog o premirju. Nekateri viri v vladi menijo, da je Hamasov odziv le trik. Sočasno izraelske sile nadaljujejo z napadi v Gazi, kar dodatno zaostruje napetosti.

Vodja Juso, Philipp Türmer, je javno kritiziral predsednico Bundestaga, Julio Klöckner, in jo označil za neprimerno za to funkcijo. Türmer je dejal, da je Klöcknerjeva najslabša predsednica parlamenta v novejši zgodovini. Kritike so se pojavile po tem, ko je tudi Robert Habeck izrazil nezadovoljstvo z njenim delom.

Venezelski zunanji minister Yvan Gil Pinto je pohvalil iransko solidarnost in podporo neodvisnosti Venezuele ob grožnjah ZDA. Ministra sta razpravljala o dvostranskih odnosih in zadnjih dogodkih v Karibih.

Po več kot dveh mesecih od izraelskih in ameriških napadov na iranska jedrska poslopja so se inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) vrnili v Iran. Vodja IAEA, Rafael Grossi, je dejal, da so "tik pred ponovnim zagonom" operacij. Iran je pred tem prekinil sodelovanje z agencijo po napadih. Iranski obrambni minister pa trdi, da so iranske oborožene sile prebile izraelske večplastne obrambne sisteme in uničile številne cilje med nedavno vojno.

Avstralski premier Anthony Albanese je obtožil iransko vlado, da je usmerjala najmanj dva antisemitska napada na judovsko skupnost v Avstraliji. Avstralija je zavrnila iranska zanikanja vpletenosti in prekinila delovanje svojega veleposlaništva v Teheranu. Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo izgon iranskega ambasadorja kot neupravičen.

Razkrito je bilo, da je v Veliki Britaniji izginilo na desettisoče prosilcev za azil od začetka krize z majhnimi čolni. Vzporedno s tem potekajo protesti, ki naj bi jih sprožilo domnevno prepričanje, da Anglija pripada Angležem. Poleg tega se pojavljajo kritike, da britanski mediji pomagajo stranki Reform pri prevzemu oblasti z zastavami, medtem ko nekateri opozarjajo na porast islamizacije in antisemitizma v državi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v pismu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ostro zavrnil obtožbe o spodbujanju antisemitizma v Franciji. Macron je poudaril, da se boj proti antisemitizmu ne sme zlorabljati v politične namene in da so Netanjahujeve kritike žalitev za Francijo.

Avstralija je obtožila Iran, da je organiziral dva antisemitska požiga v Sydneyju in Melbournu, ter iranskemu veleposlaniku dala sedem dni časa, da zapusti državo. Iranski zunanji minister je odločitev Avstralije označil za prizadevanje za pomiritev Izraela. Iransko veleposlaništvo je po tem ukrepu, ki ga Avstralija ni izvedla že od druge svetovne vojne, začelo pospešeno zapuščati državo.

Emmanuel Macron je v pismu Benjaminu Netanjahuju zavrnil obtožbe o antisemitizmu in jih označil za žalitev Francije. Macron je Netanjahuja pozval k ustavitvi "morilskega in nezakonitega" nadaljevanja vojne v Gazi ter poudaril, da izraelska okupacija ne bo prinesla zmage. Netanjahu je izjavil, da bo zagotovil, da Gaza ne bo več ogrožala Izraela.

Jean-Luc Mélenchon je pozval k odstopu Emmanuela Macrona, če François Bayrou ne bo dobil zaupnice. Hkrati je napovedal novo zahtevo za odstavitev predsednika v Narodni skupščini. Mélenchon je priznal porast antisemitizma v Franciji po napadih 7. oktobra in izrazil solidarnost s predsednikom Macrononom glede kritik ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja.

Po prijavi očeta so sprožili preiskavo zaradi napada na 14-letnega judovskega fanta pred sinagogo v Lyonu. Fant je bil po besedah očeta žrtev žalitev in udarcev, zaradi česar so mu predpisali dva dni nezmožnosti za delo.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izrazil pripravljenost za postopno zmanjšanje prisotnosti izraelske vojske v Libanonu, pod pogojem, da Beirut uresniči načrt o razorožitvi pro-iranske skupine Hezbolah. Nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe Amos Yadlin je izjavil, da je Netanyahujeva prioriteta lastno politično preživetje in ne varnost Izraela. Poleg tega se bo izraelski varnostni kabinet sestal, da bi razpravljal o ponovni vzpostavitvi pogajanj s Hamasom.

Petnajstletnega fanta, ki so ga aretirali zaradi suma napada na izraelske turiste v kampu De Kempervennen na Nizozemskem, so izpustili. Sodnik je ocenil, da ni razloga za nadaljnji pripor. Odvetnik obtoženega je izrazil zadovoljstvo, poudaril pa je tudi, da v tem primeru ne gre za antisemitizem. Fant ostaja osumljenec za nasilje na javnem kraju, preiskava pa se nadaljuje.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je poročalo o 646 antisemitskih dejanjih v Franciji med januarjem in junijem 2025, kar je 27,5 % manj kot v istem obdobju leta 2024. Kljub zmanjšanju pa je število še vedno precej višje kot v enakem obdobju leta 2023.

Ultraortodoksni Judje so protestirali proti naboru v izraelsko vojsko po odredbi vrhovnega sodišča. Izrael se je soočil z globalnim ogorčenjem po smrtonosnem napadu na bolnišnico v Gazi, hkrati pa so potekali domači protesti glede talcev. Po noči bombardiranja so družine zapustile mesto Gaza.

Izraelski zračni napadi so ponovno prizadeli Sano, jemensko prestolnico, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 86 pa ranjenih. Napadi so sledili izstrelitvi rakete s kasetnim strelivom s strani Houthijev proti Izraelu. Netanyahu je izjavil, da bo Izrael odločno odgovoril na vse napade.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo ameriškega veleposlanika Charlesa Kushnerja na zagovor zaradi njegovih kritik, da Francija ne stori dovolj v boju proti antisemitizmu. Kushner se je izognil pozivu, kar kaže na formalno nezadovoljstvo Francije z njegovim delovanjem. Poleg tega so se v Ženevi sestali evropski in iranski diplomati, da bi razpravljali o jedrskem programu.

Francija je poklicala ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja na zagovor po tem, ko je ta v odprtem pismu v časniku Wall Street Journal obtožil francosko vlado, da se ne bori dovolj proti antisemitizmu. Kushner je v pismu francoskega predsednika Emmanuela Macrona obtožil, da si prizadeva za palestinsko državo, kar po njegovem mnenju nagrajuje Hamas in ogroža Jude.

V izraelskih napadih na bolnišnico Nasser je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, ki so sodelovali z agencijami Reuters, AP in Al Jazeera. Šesti novinar je bil ranjen, ranjen pa je bil tudi švedski novinar Baraa Lafi. Benjamin Netanjahu je dejal, da je šlo za tragično nesrečo. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih 189 palestinskih novinarjev. Evropska komisija je napad obsodila kot nesprejemljiv in zahteva zaščito novinarjev.

Nemški državni minister za kulturo in medije, Wolfram Weimer, je skupaj z izraelskim veleposlanikom Ronom Prosorjem objavil poziv proti antisemitizmu, ki se po njunem mnenju pojavlja v nemški umetniški in kulturni sceni. Weimer, ki je boj proti judovstvu postavil kot eno svojih glavnih prioritet, in Prosor opozarjata na prikrito obliko antisemitizma.

Upravitelju zabaviščnega parka v kraju Porté-Puymorens so podaljšali pripor za 24 ur zaradi suma diskriminacije na podlagi vere, ker je zavrnil vstop 150 mladim izraelskim turistom. Minister Bruno Retailleau je obsodil dejanje in poudaril, da to ni v skladu z republikanskimi vrednotami, ter izpostavil, da se antisemitizem povečuje.

Benjamin Netanjahu je premierja Avstralije, Anthonyja Albanesa, označil za 'šibkega voditelja', ki je 'izdal' avstralske Jude. Avstralska vlada je zavrnila Netanjahujeve kritike glede morebitnega priznanja Palestine. Trump je ponovil pohvalo Netanjahuju kot 'vojnemu heroju' in se s tem poistovetil.

Salzburški kino "Das Kino" je sprva iz "varnostnih razlogov" prestavil premiero dokumentarnega filma o judovskem življenju v Salzburgu, kar je sprožilo kritike. Izraelska kulturna skupnost je potezo ostro obsodila. Po kritikah se je kino odločil, da bo film vendarle predvajan na prvotni datum, 28. avgusta. Ob projekciji bo organizirana tudi razprava o antisemitizmu in stališčih izraelske vlade.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obljubil, da si bo prizadeval izslediti in kaznovati neznane napadalce, ki so posekali oljko, posajeno v spomin na umorjenega francoskega Juda Ilan Halimija. Premier François Bayrou je dejanje obsodil kot antisemitsko sovraštvo.

V Épinay-sur-Seine je bilo podrto oljčno drevo, posajeno v spomin na Ilan Halimija, ki je bil umorjen leta 2006. Dogodek, ki se je zgodil med 13. in 14. avgustom, je sprožil val ogorčenja. Leta 2011 posajeno drevo je bilo posvečeno spominu na mladega Francoza judovskega porekla, ki ga je leta 2006 ugrabila in mučila skupina "banda barbarov". Začeli so preiskavo.

Poljski minister za zunanje zadeve Radosław Sikorski se je odzval na izobešanje žaljivega transparenta izraelskih navijačev Maccabi Haifa med tekmo z Rakowom Częstochowa, ki so Poljake označevali za morilce in naciste. Sikorski se je zahvalil izraelski ambasadi za odziv. Incident je sprožil val ogorčenja v medijih in med politiki. Medtem je v Berlinu prišlo do antisemitskega incidenta med protestom proti odprtju izraelske restavracije.

Nemška vlada je zavrnila poročilo ameriškega zunanjega ministrstva, ki kritizira stanje človekovih pravic v Nemčiji, predvsem glede omejevanja svobode izražanja. Vodja poslanske skupine CDU, Jens Spahn, je prav tako zavrnil kritike ameriške vlade.

Ministrstvo za pravosodje ZDA (DOJ) je Univerzo George Washington (GWU) obtožilo, da se "namerno ni zmenila" za antisemitsko diskriminacijo na kampusu, kar pomeni kršitev zveznega zakona o državljanskih pravicah. DOJ trdi, da je GWU ignorirala antisemitsko nadlegovanje in diskriminacijo, s tem pa kršila zvezno zaščito državljanskih pravic.

Francosko zunanje ministrstvo je obsodilo aretacijo Yanna Christiana Bernarda Vezilierja, francoskega diplomata v Maliju, in zahteva njegovo izpustitev. V Burkina Fasu pa je vlada potrdila izgon koordinatorice Združenih narodov, Carol Flore-Smereczniak, in jo razglasila za persono non grata.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je ugotovilo, da je Univerza George Washington kršila zvezni zakon o državljanskih pravicah, saj naj bi bila 'namerno brezbrižna' do antisemitizma na kampusu, kar je ustvarilo sovražno okolje za judovske, izraelsko-ameriške in izraelske študente ter profesorje. Hkrati so judovske skupine v Kaliforniji nasprotovale zahtevi Trumpove administracije, da UCLA plača milijardo dolarjev za rešitev zveznega spora, saj menijo, da to ne bo povečalo varnosti judovskih študentov.

Španska policija preiskuje, ali je stranka Vox sodelovala pri "usklajenem" lovu na Maročane v Torre Pachecu, potem ko je tožilstvo zahtevalo preiskavo morebitne vloge stranke pri spodbujanju rasističnih dejanj. V Franciji so medtem začasno ustavili sprejem beguncev iz Gaze zaradi antisemitskih objav ene od študentk, kar je sprožilo kritike progresivnih strank, ki menijo, da skrajna desnica to izkorišča za preprečitev prihoda palestinskih beguncev.

Gary Lineker, nekdanji voditelj oddaje Match of the Day na BBC, naj bi podpisal donosno pogodbo z ITV. Po poročilih bo vodil novo tekmovalno oddajo, ki jo opisujejo kot križanec med oddajama 'I'm A Celeb' in 'SAS: Who Dares Wins'. Do prestopa prihaja po Linekerjevem sporu z BBC-jem zaradi obtožb o antisemitizmu, ki je privedel do njegovega začasnega umika iz oddaje Match Of The Day.

Delegacija argentinskih izraelskih združenj (DAIA) je obsodila resno antisemitsko dejanje, ki se je zgodilo na letu IB0102 družbe Iberia iz Buenos Airesa v Madrid, ko so judovski potniki prejeli košer menije s sporočili "Free Palestine".

V Izraelu so protestniki blokirali avtoceste z gorečimi gumami in zahtevali od vlade, da doseže prekinitev ognja za izpustitev talcev v Gazi. Izraelski premier Benjamin Netanyahu je ponedeljkov zračni napad na bolnišnico Naser v Gazi, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, označil za tragičen dogodek.

Univerza Brown je morala vzeti dodatno 500-milijonsko posojilo, štiri mesece po tem, ko je administracija Donalda Trumpa umaknila 510 milijonov dolarjev zveznih subvencij zaradi domnevne nadaljnje uporabe nezakonitih taktik raznolikosti, enakosti in vključenosti (DEI) ter neodzivanja na antisemitizem na kampusu. Medtem je Trumpova administracija izdala nova navodila, ki zveznim uslužbencem omogočajo širjenje verskih prepričanj na delovnem mestu, kar je sprožilo mešane odzive verskih skupin in zaskrbljenost glede zabrisane meje med cerkvijo in državo.

Univerza Kalifornije v Los Angelesu (UCLA) je dosegla poravnavo v višini 6,45 milijona dolarjev s skupino judovskih študentov in profesorjem, ki so trdili, da je univerza omogočala antisemitizem med propalestinskimi demonstracijami. Poravnava, za katero se verjame, da je največja zasebna poravnava v primerih antisemitizma na kampusih, vključuje odškodnino za tožnike in donacije judovskim skupinam. Medtem je Ministrstvo za pravosodje (DOJ) ločeno ugotovilo, da je UCLA kršila zakone o državljanskih pravicah z 'ravnodušnostjo' do zaščite judovskih in izraelskih študentov. To je prva tovrstna sodba, kjer je sodnik razsodil proti univerzi zaradi obravnavanja demonstracij v kampusu glede vojne v Gazi.

Univerza v Greifswaldu v Nemčiji je kot prva v regiji imenovala pooblaščenca za boj proti antisemitizmu, s čimer sledi zgledu druge visokošolske ustanove na severovzhodu države. Ta poteza poudarja zavezanost univerze boju proti antisemitizmu in promoviranju strpnosti.

Državni sekretar Alexander Pröll (ÖVP) je ponovno poudaril, da konflikti na Bližnjem vzhodu ne morejo biti opravičilo za antisemitizem in da se ne sme dopustiti, da bi judovsko življenje v Avstriji bilo vprašljivo. Poleg Prölla je pred naraščajočimi resentimenti proti Judom v Avstriji, ki so povezani z konfliktom v Gazi, opozoril tudi salzburški nadškof Franz Lackner.

V Gazi je bilo ubitih več kot 60.000 Palestincev, od tega 18.500 otrok, kar pomeni več kot enega otroka na uro od začetka vojne. Ustanova, ki jo podpira OZN, je sporočila, da se v Gazi odvija "najslabši možni scenarij lakote", kar je posledica strogih omejitev pomoči, ki jih je uvedel Izrael.

Igralka Miriam Margolyes se je znašla pod plazom kritik zaradi svojih izjav, v katerih je primerjala izraelsko ravnanje z nacisti, kar je povzročilo pozive k odvzemu njenih priznanj OBE in BAFTA. Nekateri judovski komentatorji so njene izjave označili za "judovsko strupenost" in kritizirali "judovske zvezdnike", ki naj bi Izrael s tem blati. Medtem pa je na spletu zaokrožil recept za "judovsko ocvrt artičoke" na spletni strani My Jewish Learning. Ločeno poročajo o antisemitskem incidentu v Italiji, kjer naj bi mob napadel mladega dečka v kipi in njegovega očeta z vzkliki "morilci" in "Free Palestine".

Novejši članki osvetljujejo porast antisemitizma v Nemčiji, ki se kaže na ulicah, v šolah in na spletu, med drugim s spornimi izjavami na protestih proti Izraelu. Poudarjena je preobrazba Horsta Mahlerja od soustanovitelja skrajno leve Rdeče armade frakcije (RAF) do zagovornika skrajne desnice in neonacizma, ki je umrl v zadnjem obdobju. Besedila kritizirajo tudi širjenje lažnih novic proti Izraelu in izražajo zaskrbljenost nad antisemitskimi nagnjenji znotraj nekaterih levičarskih krogov, ki so postali bolj agresivni od skrajno desne AfD.

Izraelski par naj bi bil domnevno izključen iz kampa na Tirolskem, pri čemer naj bi šlo za antisemitski incident. Vodstvo kampa sicer zanika obtožbe o antisemitizmu. Primer je sprožil odzive v Avstriji, kjer vodstvo Judovske kulturne skupnosti poziva k jasnim stališčem proti sovraštvu do Izraela in opozarja na molk večine.

Ameriški predsednik Donald Trump je po propadu pogajanj o premirju pozval Izrael, naj sprejme odločitev glede naslednjih korakov v Gazi. Trump je ponovno poudaril obstoj »resnične lakote« v Gazi, zavrnil trditve izraelskega premierja Netanjahuja o pomanjkanju lakote in Izraelu naročil, naj dovoli vstop »vsaki unči hrane«. ZDA so napovedale vzpostavitev centrov za hrano v Gazi z neomejenim dostopom. Medtem ko humanitarna pomoč v Gazo prihaja, je še vedno »zelo nezadostna«. Poročali so tudi, da je iranski zunanji minister preživel poskus atentata med 12-dnevno vojno z Izraelom. V Brightonu se je na pohodu zbralo več sto ljudi, ki so zahtevali ukrepanje proti antisemitizmu in vrnitev talcev.