Najnovejša raziskava inštituta IMAS je razkrila globoko zaskrbljenost avstrijskega prebivalstva nad trenutnimi gospodarskimi razmerami v državi. Kar 60 odstotkov vprašanih je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi naraščajočih življenjskih stroškov in inflacije, kar predstavlja največjo skrb državljanov. Poleg finančnih težav Avstrijce v veliki meri obremenjujeta tudi vprašanji priseljevanja, ki skrbi 45 odstotkov vprašanih, ter splošno stanje domačega gospodarstva, ki povzroča skrbi 44 odstotkom sodelujočih v raziskavi. Napovedi za prihodnost ostajajo precej mračne, saj četrtina vprašanih pričakuje gospodarski vzpon šele leta 2028 ali pozneje. Štirinajst odstotkov anketirancev verjame v izboljšanje v prvi polovici leta 2027, medtem ko enak delež ljudi sploh ne pričakuje večjega gospodarskega okrevanja. Rezultati študije odražajo nizko stopnjo zaupanja v hitro stabilizacijo razmer, saj se prebivalci sosednje države vsakodnevno spopadajo z visokimi cenami osnovnih dobrin in negotovostjo na trgu dela.

Avstrijci s prehrano zaužijejo občutno premalo vlaknin, ugotavlja študija iz Innsbrucka, ki je zajela več kot 800 preiskovancev, starih okoli 22 let. Po podatkih raziskave, objavljene v strokovni reviji "Foods", Avstrijci zaužijejo približno polovico priporočene minimalne količine vlaknin.

Stefan Kraft je zmagal na tekmi svetovnega pokala v Falunu, Anže Lanišek pa je osvojil drugo mesto. Lanišek je po prvi seriji bil tudi drugi.

Hokejisti HK Olimpija Ljubljana so v gosteh premagali Beljak s 3:2 v 21. krogu lige ICEHL in se z zmago zavihteli na vrh lestvice. Kljub vodstvu domačih, so Ljubljančani z zadetki Meyerja, Mehleta in Panceta preobrnili rezultat. Vratar Luke Kolin je blestel s 51 obrambami, s čimer je preprečil izenačenje Beljaka.

Novo posebno Eurobarometrovo poročilo razkriva, da tri četrtine Evropejcev (75%) priznava pomembnost socialne ekonomije za blaginjo družbe. Večina Evropejcev podpira večjo podporo socialni ekonomiji, zlasti prek podpore organizacijam socialne ekonomije (88%) in ozaveščanja (86%).

Avstrijci imajo po prebujanju v rokah najprej pametni telefon in šele nato si privoščijo kavo. Skoraj polovica Avstrijk (49 odstotkov) in 40 odstotkov Avstrijcev preveri aplikacije za sporočila še pred zajtrkom. V tem prednjačijo prebivalci Tirolske, kjer to počne 53 odstotkov ljudi.

V Avstriji kljub naraščajočemu številu ljudi, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo, strah pred to boleznijo ne narašča. To je pokazala nedavna raziskava Spectra, ki jo je naročila MAS Alzheimerhilfe. Avstrijci se najbolj bojijo raka (37 odstotkov) in možganske kapi (18 odstotkov).

Skoraj polovica Avstrijcev sedaj v vsakdanjem življenju uporablja umetno inteligenco (KI). Raziskavo je avgusta izvedel dunajski inštitut za tržne in javnomnenjske raziskave Demox Research na reprezentativnem vzorcu 1000 ljudi, starejših od 16 let.

Nova raziskava je pokazala, da Avstrijci ne dojemajo avstrijske visoke nemščine samo kot bolj prijetno in simpatično, temveč tudi kot bolj izobraženo, pravilno in natančno. Raziskava je bila izvedena kot spletna anketa.

Nove informacije kažejo, da migranti v Avstriji manj pogosto obiskujejo bolnišnice kot avstrijski državljani. Približno 20 odstotkov prebivalcev nima avstrijskega državljanstva, vendar predstavljajo le 9,4 odstotka bolnišničnih pacientov.

Avstrijci v povprečju namenijo 360 evrov za nakupe med dopustom, kar vključuje tako nove izdelke kot spominke. Te podatke je razkrila anketa, ki jo je naročil Avstrijski trgovinski združevanje (HV), v kateri je sodelovalo preko 1000 ljudi.

Avstrijci tudi na dopustu skrbijo za ločeno zbiranje odpadkov, saj si večina želi več možnosti za ločevanje smeti. To je pokazala reprezentativna anketa, ki jo je izvedel Marketagent v imenu Združenja avstrijskih ravnalcev odpadkov (VOEB). Kljub temu, da skrbijo za ločevanje, se 85 odstotkov vprašanih zavzema za več možnosti ločevanja odpadkov med počitnicami.

Avstrijska policija je analizirala posnetke in fotografije s koncerta Marka Perkovića Thompsona na zagrebškem Hipodromu. Preiskava je bila usmerjena v ugotavljanje morebitnih kršitev avstrijskih zakonov, ki prepovedujejo fašistično simboliko in povzročanje prekrška z vzklikanjem 'Za dom spremni'. Preko 18.000 prodanih vstopnic za koncert v Avstriji je povzročilo sum, da so hrvaški obiskovalci, ki živijo in delajo v Avstriji, kršili avstrijske zakone. Kršitve bi lahko povzročile visoke kazni, vključno z izgonom iz države ali prepovedjo vstopa v Avstrijo. Družbena omrežja in mediji so že objavili posnetke z zastavami in simboli vprašljive zakonitosti.