Poročila izraelskih nevladnih organizacij in neodvisnih opazovalcev kažejo na dramatično poslabšanje razmer na Zahodnem bregu in v Gazi, pri čemer zadnji dve leti opisujejo kot najbolj uničujoči obdobji za palestinsko prebivalstvo po letu 1967. Izraelske sile so v begunskih taboriščih Jenin, Nur Shams in Tulkarem izvedle obsežno uničenje infrastrukture, kar mnogi analitiki interpretirajo kot sistematičen poskus izbrisa palestinske prisotnosti in odpora. Poleg neposrednih vojaških spopadov se Palestinci na Zahodnem bregu spopadajo s stopnjevanjem nasilja judovskih naseljencev, ki pod zaščito vojske izvajajo napade na kmete, kradejo živino in uničujejo šole. Na območju Gaze se humanitarna katastrofa še naprej stopnjuje, medtem ko se na Zahodnem bregu izvaja tiha širitev naselbin in prisilno izseljevanje prebivalcev iz četrti, kot sta Sheikh Jarrah in Silwan v vzhodnem Jeruzalemu. Dokumentirano nasilje vključuje sistemsko krajo virov in uničevanje domov, kar po navedbah nevladnih organizacij vodi v novo 'Nakbo' oziroma katastrofo. Takšna dejanja so opisana kot del širšega kolonialnega projekta, katerega cilj je trajna sprememba demografske in fizične podobe regije. Kritiki opozarjajo, da se mednarodna pozornost, čeprav osredotočena na Gazo, premalo posveča dogajanju na Zahodnem bregu, kjer se izvaja tako imenovani 'državni terorizem'. Izraelske organizacije za človekove pravice so v svojih poročilih prvič neposredno uporabile termin genocid, s čimer so okrepile pritisk na vlado premierja Benjamina Netanjahuja. Razmere so dosegle kritično točko, saj se prebivalstvo sooča s popolno izgubo varnosti in osnovnih življenjskih pogojev.

Izraelski skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir je predlagal izgradnjo zapora za palestinske zapornike, ki bi bil obdan s krokodili. Izraelska uprava za zapore preučuje to nenavadno idejo, ki naj bi preprečila poskuse pobega. Predlog je naletel na kritike organizacij za človekove pravice, ki ga označujejo za grotesknega.

Več kot 6.500 tovornjakov, ki vsebujejo osnovne zimske potrebščine, čaka na vstop v Gazo, medtem ko stotisoče Palestincev, razseljenih zaradi izraelskega napada, živi v improviziranih šotorih, ki jih poplavlja voda. Izraelski informacijski center za človekove pravice B'Tselem opozarja, da Izrael kljub prekinitvi ognja še naprej blokira pomoč, s čimer izpostavlja ranljivo prebivalstvo najhujšim posledicam zime in širjenju bolezni.

Izraelska skupina za človekove pravice B'Tselem je razkrila umor dveh neoboroženih Palestincev, bratov Nidala in Khaleda ‘Amiraha, v mestu Nablus na Zahodnem bregu s strani izraelskih oboroženih sil. Izraelske enote so brata umorile v ozki ulici, potem ko so ju prisilile, da sta hodila proti njim. Izraelske oborožene sile so izvedle več ubojev, med katerimi je bil najresnejši uboj dveh Palestincev v Jeninu.

Združeni narodi so izjavili, da izraelski uboj dveh Palestincev na okupiranem Zahodnem bregu izgleda kot 'sumarna usmrtitev'. Po objavi videoposnetka na družbenih omrežjih, ki prikazuje izraelske vojake, kako naj bi ustrelili in ubili dva Palestinca v Jeninu, je Izrael sprožil preiskavo dogodka.

Belgijski zunanji minister je ostro kritiziral Izrael zaradi posnetkov, ki prikazujejo izraelske vojake, kako ubijajo dva Palestinca, ki sta se predala med operacijo v Jeninu. Izraelske oblasti so napovedale preiskavo incidenta.

Izrael je razširil obseg operacije prevzema Gaze. Nemčija je uvedla embargo na dobavo orožja Izraelu, kar nekateri vidijo kot moralno dejanje. Zahodni zid v Jeruzalemu je bil oskrunjen s protivojnimi sporočili. Razglasitev Palestine za državo naj bi bila nevarna in spodbudila terorizem. Največji donator Izraela iz ZDA je postal lastnik televizijske mreže CBS.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da se Gaza sooča z »resnično lakoto«, medtem ko je Izrael prestregel civilno ladjo s 21 aktivisti in novinarji, ki so poskušali prebiti pomorsko blokado Gaze. Trump je za lakoto obtožil Hamas, kljub poročilom, da izraelske sile obstreljujejo centre za hrano. Poleg tega so organizacije za človekove pravice, kot sta B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, Izrael obtožile genocida v Gazi, kar so pred tem že storile mednarodne organizacije, kot je Amnesty International. Pojavilo se je tudi »pismo rabinov«, ki nasprotuje stradanju prebivalcev Gaze, kar je bil odraz naraščajoče kritike Izraela s strani mainstreamovskih glasov.

Arabske države so se pridružile pozivu k razorožitvi Hamasa in umiku iz Gaze, medtem ko je Združeno kraljestvo potrdilo, da bo septembra priznalo Palestino kot suvereno državo, če Izrael ne bo sprejel konkretnih ukrepov za izboljšanje humanitarne situacije v Gazi.

V Gazi je bilo ponoči v izraelskih zračnih napadih na stanovanjske hiše v begunskem taborišču Nuseirat ubitih 30 Palestincev. Palestinski premier Mohammad Mustafa je na Združenih narodih pozval Hamas, naj odloži orožje in se odpove nadzoru nad Gazo. Medtem sta izraelski skupini za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice – Izrael, objavili poročili, ki Izraelu očitata genocid nad Palestinci v Gazi. Benny Gantz, vodja izraelske stranke Nacionalna enotnost, je dogajanje glede varnosti konvojev s hrano v Gazi označil za resno in zaskrbljujoče ter pozval arabske države k sodelovanju pri upravljanju Gaze. Hamas je pozval k svetovnemu dnevu podpore Gazi in palestinskim zapornikom, ki bo v nedeljo, 3. avgusta.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, rekoč, da je sam videl dokaze o lakoti. Netanjahu je trditve o lakoti v Gazi označil za "nesramno laž". Medtem so izraelske organizacije za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice-Izrael (PHRI), obtožile izraelsko vlado "genocida" v Gazi. Več kot tisoč rabinov in judovskih učenjakov po svetu je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojnega orožja v Gazi in zahtevalo konec blokade. Netanjahu je napovedal "taktične prekinitve" za vstop humanitarne pomoči, vendar ob tem obtožil Hamas manipulacije s številkami in ustvarjanja "percepcije krize". Medtem so se pojavili tudi načrti izraelskega Kneseta za "okupacijo Gaze" in "preselitev Gazancev".

V Gazi je bilo ubitih več kot 60.000 Palestincev, od tega 18.500 otrok, kar pomeni več kot enega otroka na uro od začetka vojne. Ustanova, ki jo podpira OZN, je sporočila, da se v Gazi odvija "najslabši možni scenarij lakote", kar je posledica strogih omejitev pomoči, ki jih je uvedel Izrael.

Združene države Amerike so vstopile v vojno med Izraelom in Iranom, ki jo je sprožil Izrael. Kljub trditvam Donalda Trumpa o dogovoru o popolnem premirju med Izraelom in Iranom, so se napadi nadaljevali. Mednarodni pritisk na Izrael se je povečal, kar je privedlo do napovedi Nemčije o organizaciji humanitarnega zračnega mostu v Gazo, s čimer se je okrepila mednarodna pomoč in podpora obleganim območjem.

Na mednarodni konferenci Združenih narodov o mirni rešitvi Palestine in rešitvi dveh držav je bila poudarjena potreba po obnovi šol in bolnišnic v Gazi ter ponovni vzpostavitvi zaupanja med Izraelci in Palestinci. Medtem pa izraelski organizaciji B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice opozarjata na genocid v Gazi, saj sta predstavili poročila, ki potrjujejo obstoj "koordiniranega napada na vse vidike življenja Palestincev". To mnenje so že podprli Združeni narodi in več mednarodnih organizacij.

Izrael je odobril več milijonov dolarjev vredno pomoč v hrani za Gazo. Medtem sta bila iz izraelskega pridržanja izpuščena dva ameriška državljana, Huwaida Arraf in Bob Suberi, člana posadke humanitarne ladje Gaza Freedom Flotilla Handala, ki sta bila nezakonito ugrabljena.

Indonezija je pozdravila načrt Združenega kraljestva, da bo septembra priznalo Palestino kot državo na zasedanju Generalne skupščine ZN, vendar je poudarila, da to ne sme biti pogojeno. Razprava o pomembnosti in razlogih za takšno potezo Združenega kraljestva se je okrepila, saj se je število držav, ki pozivajo k priznanju Palestine, povečalo na petnajst, med njimi Francija, Združeno kraljestvo in Kanada.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta predlagala priznanje palestinske države, medtem ko so mednarodno zaskrbljenost sprožile slike množičnih žrtev v Gazi, ki naj bi bile posledica sistematičnega stradanja, dehidracije in bombardiranj. Dve izraelski nevladni organizaciji, vključno z B'Tselem, sta državo obtožili izvajanja genocida nad prebivalci Gaze, pri čemer je izvršna direktorica B'Tselema Yuli Novak izrazila šok nad vlogo izraelske družbe v teh dejanjih.

Dve vodilni izraelski organizaciji za človekove pravice, B'Tselem in Physicians for Human Rights-Israel (PHRI), sta v Jeruzalemu predstavili poročili, ki zaključujeta, da Izrael v Gazi izvajajo genocid nad Palestinci. Predsednica B'Tselema, Orly Noy, je izjavila, da poročilo temelji na dejstvih, podatkih in pričevanjih, ki potrjujejo te obtožbe.

Mednarodna konferenca Združenih narodov o mirni rešitvi v Palestini je bila priča pozivu italijanske podsekretarke za zunanje zadeve, Marie Tripodi, k obnovi šol in bolnišnic v Gazi ter k izgradnji zaupanja med Izraelci in Palestinci. Medtem so izraelske organizacije, kot sta B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, predstavile nova poročila, ki podpirajo trditve o genocidu v Gazi, kar so že predhodno podpirali Združeni narodi in druge mednarodne organizacije.

Dve vodilni izraelski nevladni organizaciji, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice, sta Izrael obtožili izvajanja genocida v Gazi na podlagi lastnih preiskav, ki so zajele več kot 20 mesecev političnih izjav, statistik in dogodkov. Medtem ko Izrael trdi, da je začel distribucijo pomoči s 120 tovornjaki in omogočil prehod prvih tovornjakov z mednarodno pomočjo preko mejnega prehoda Rafah, palestinske nevladne organizacije vztrajajo, da zračna pomoč ne bo končala lakote in zahtevajo ponovno odprtje mejnih prehodov. Medtem ko so nekateri tovornjaki s pomočjo uspeli vstopiti na območje, so zabeležili tudi smrti ljudi, ki so iskali pomoč, med izraelskimi napadi.

Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu, odgovornost za napad pa so prevzeli jemenski Hutiji. Medtem je bivša britansko-izraelska talec Emily Damari kritizirala načrt vodje laburistov Keirja Starmerja za priznanje Palestine, saj naj bi s tem "nagradil terorizem".

Hamas je zamrznil pogajanja o prekinitvi ognja, ker vztraja, da se pogovori ne morejo nadaljevati zaradi lakote v Gazi. Medtem je nekdanji filipinski talec, Jimmy Pacheco, ki je bil 49 dni v ujetništvu Hamasa v Gazi, svojo hčerko poimenoval Israela v čast judovski državi.

Kanada, Malta, Velika Britanija in Francija so napovedale, da nameravajo priznati državo Palestino na prihajajoči Generalni skupščini ZN, ki se začne septembra. Donald Trump je zaostril trgovinsko vojno s Kanado dan pred rokom 1. avgusta za tarifni sporazum, rekoč, da bo težko doseči dogovor s Kanado.

Izraelski minister za zunanje zadeve, Gideon Saar, se je izognil neposrednemu odgovoru na izjave Donalda Trumpa glede lakote otrok v Gazi, namesto tega je obtožil mednarodne medije širjenja "laži o politiki" Izraela. Minister je zanikal obstoj lakote v Gazi in poudaril, da Izrael ne ovira dostave humanitarne pomoči, za trenutno situacijo pa je okrivil Hamas.