Po preštetih 95% glasov je stranka Vetevendosje Albina Kurtija prejela 49,83% glasov na parlamentarnih volitvah na Kosovu. Zaradi teh rezultatov ima stranka veliko verjetnost, da bo oblikovala vlado. Kurti je zmago označil za zgodovinsko in napovedal, da bo iskal zaveznike za oblikovanje vlade.

Avstrijska vlada je sprejela sveženj ukrepov za spodbujanje zaposlovanja starejših, ki vključuje davčno olajšavo za zaposlene upokojence. Od leta 2027 bo do 15.000 evrov zaslužka, pridobljenega poleg pokojnine, neobdavčen. Poleg tega so predvideni ukrepi za spodbujanje zaposlovanja oseb nad 60 let in reforma poklicnega pokojninskega zavarovanja.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izjavila, da bo mir v Ukrajini trajen le ob popolni suverenosti in ozemeljski celovitosti države. Izjava je bila objavljena v medijih.

Zunanji minister Hakan Fidan se je v okviru 32. ministrskega sveta OVSE na Dunaju srečal z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger in madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom. Fidan je poudaril strateški cilj Turčije glede članstva v EU in pozval k pospešitvi pogajanj. Na srečanju je minister Fidan nagovoril tudi udeležence ministrskega sveta OVSE.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Bruslju, ob robu srečanja zunanjih ministrov Nata, ločeno srečal s svojimi kolegi iz Nizozemske (David van Weel), Belgije (Maxime Prevot), Romunije in Bolgarije. Razpravljali so o dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih.

Na deželni članski skupščini v Innsbrucku je bila Birgit Obermüller izvoljena za novo deželno govornico tirolskih NEOS. 59-letna vodja poslanske skupine je prejela 85,5 odstotka glasov članov in nasledila Dominika Oberhoferja, ki je že pred dvema letoma napovedal svoj odhod s čela deželne stranke. Douglas Hoyos je izpostavil, da z izvolitvijo Obermüllerjeve NEOS na Tirolskem določajo smer za leto 2027.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je pred srečanji zunanjih ministrov EU o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino poudarila potrebo po lastnem evropskem načrtu. Med obiskom v Tirani je dejala, da je to ključen trenutek za Evropsko unijo in da so potrebni pogovori Evropejcev z Moskvo.

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je med obiskom v Albaniji izrazila podporo vstopu te zahodnobalkanske države v Evropsko unijo do leta 2030. Albanska ministrica za zunanje zadeve in evropske integracije, Elisa Spiropali, je na skupni tiskovni konferenci z Meinl-Reisingerjevo v Tirani potrdila cilj vstopa do leta 2030, pri čemer naj bi Tirana pogajanja zaključila do leta 2027. Spiropali je dejala, da si delijo iste vrednote.

Voditeljica stranke NEOS, Beate Meinl-Reisinger, vztraja, da morajo avstrijske dežele prispevati k proračunski konsolidaciji. V oddaji ORF "Pressestunde" je izjavila, da ne more vsega urediti zvezna vlada, medtem ko dežele še naprej radodarno zapravljajo. Poudarila je, da mora naslednji stabilnostni pakt vključevati ureditev, ki bi zvezni vladi omogočila dostop do proračunskih številk dežel. Zavrnila je predlog dunajskega mestnega svetnika Petra Hackerja (SPÖ) o spremembi pravil EU o zadolževanju.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

Dunajski socialni mestni svetnik Peter Hacker (SPÖ) meni, da so Maastrichtski kriteriji EU o proračunu "neoliberalni modeli, ki spadajo v pozabo". Pričakuje, da bosta kancler in finančni minister v Bruslju to jasno povedala. Po merilih je državam dovoljeno le novo zadolževanje v višini največ treh odstotkov BDP, javni dolg pa ne sme presegati 60 odstotkov BDP.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Vodja Zelenih Leonore Gewessler je ostro kritizirala svojega naslednika na ministrstvu za podnebje, Norberta Totschniga, in opozorila na pomanjkanje ukrepov za varstvo podnebja. Prav tako je izrazila zaskrbljenost glede proračuna, ki po njenem mnenju še vedno poteka "v slepi vožnji". Po nedavnem odstopu predsednika Harald Mahrerja iz Gospodarske zbornice (WKO) vidi Gewesslerjeva "veliko priložnost" za reforme v zbornici, vključno z znižanjem prispevkov za podjetja.

Avstrijska stranka NEOS se je na svojem srečanju članov v soboto v Dunaju predstavila kot "reformni motor" vlade. Voditeljica stranke in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je pozvala k potrpežljivosti, saj naj bi se reforme izvajale "korak za korakom". Zahtevala je strukturne ukrepe pri sanaciji proračuna in večjo transparentnost državnih financ. Sprejet je bil tudi vodilni predlog za "na skupnost osredotočeni federalizem".

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je z 1. januarjem 2026 imenovala svojega dosedanjega vodjo kabineta Arada Benköja za posebnega odposlanca za Bližnji vzhod. Ministrstvo je v sporočilu poudarilo, da je Bližnji vzhod že od nekdaj v središču avstrijske zunanje politike, z imenovanjem pa želi Avstrija prispevati k stabilizaciji razmer v regiji.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v pogovoru z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger izpostavila neuresničene zaveze Avstrije do slovenske manjšine. Pozvala je k sistemskim rešitvam in konkretnim ukrepom na tem področju ter ponovno obsodila vandalizem na avstrijskem Koroškem.

Avstrijski kancler Christian Stocker in zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger sta ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku ponovno poudarila avstrijsko podporo rešitvi dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt. To se je zgodilo po tem, ko so Francija, Portugalska, Velika Britanija, Kanada in Avstralija napovedale priznanje Palestine. Kljub temu pa naj bi bila po mnenju nekaterih odločitev o priznanju Palestine s strani Avstrije trenutno preuranjena.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa je med obiskom v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN, ponovno pozval ZDA, da uradno odpravijo sankcije, uvedene leta 2019 z zakonom Caesar Act. Obisk je bil tudi priložnost za prizadevanja za prekinitev izolacije Sirije in oživitev gospodarstva.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v petek obiskal Dunaj, kjer se je srečal z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger. Srečanje je bilo opisano kot običajen bilateralni sestanek, podrobnosti in vsebina pogovorov pa niso bile javno objavljene. Zaradi natrpanega urnika ni bilo predvidenih novinarskih konferenc.

V Parizu se je pod vodstvom Francije zbrala "koalicija voljnih", približno 30 zahodnih voditeljev, da bi razpravljali o vojaških varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Dogovarjajo se o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini in načrtujejo usklajevanje s Trumpom.

V Parizu se je pod vodstvom Francije zbrala "koalicija voljnih", približno 30 zahodnih voditeljev, da bi razpravljali o vojaških varnostnih jamstvih za Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Dogovarjajo se o nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini in načrtujejo usklajevanje s Trumpom.

Avstrijska vlada je sprejela nov konjunkturni paket za krepitev industrije in gospodarske rasti, obenem pa napovedala boj proti t.i. 'Österreich-Aufschlag' (avstrijski pribitek). Kljub temu je kancler Christian Stocker ob zaključku vladne seje poudaril, da bodo gospodarske razmere še nekaj let ostale zahtevne, zato je pozval k potrpežljivosti. Vlada išče 'kreativne' načine za oživitev gospodarstva, saj se zaveda, da težav ni mogoče reševati zgolj z velikimi finančnimi sredstvi.

Po podatkih Eurobarometra večina Avstrijcev nasprotuje sprejetju novih držav v Evropsko unijo. Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger sicer podpira hitro širitev EU na Zahodni Balkan, vendar se večina Avstrijcev s tem ne strinja. To je bila tudi osnova za razpravo ministrov za evropske zadeve EU v Kopenhagnu.

Nemška razvojna ministrica Reem Alabali Radovan je pozvala Izrael, naj palestinski oblasti vrne zadržana davčna sredstva, saj se vlada predsednika Mahmuda Abasa sooča z velikim finančnim pritiskom in kmalu ne bo imela denarja za izplačilo plač učiteljem, zdravstvenemu osebju in policistom. Nemška vlada opozarja, da do tega ne sme priti.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je v četrtek obiskala Kišinjev v Republiki Moldaviji, kjer se je sestala s predsednico države Maio Sandu, zunanjim ministrom Mihaijem Popsoijem in podpredsednico vlade za evropsko integracijo Christino Gherasimov. Pogovori so bili osredotočeni na dvostranske zadeve in širitev gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Moldavijo.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je v sredo prispela na uradni obisk v ukrajinsko pristaniško mesto Odesa. To je že njeno tretje potovanje v Ukrajino. Informacijo je na platformi X potrdil ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha, poročajo ukrajinske novice.

Avstrijska zunanja ministrica in voditeljica stranke NEOS, Beate Meinl-Reisinger, je bila gostja v poletnem intervjuju na ORF, kjer je spregovorila o različnih temah, od zunanje politike do integracije in gospodarskega stanja. Napovedala je uvedbo obveznih poletnih šol za otroke s pomanjkljivim znanjem nemščine od leta 2026. Izrazila je stališče, da mora biti demokracija obranljiva. V intervjuju se je izogibala konkretnim odgovorom glede pokojnin, proračuna in trgovinskih sporazumov, hkrati pa je poudarila, da si NEOS prizadeva za več.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za razpravo o vstopu Avstrije v zvezo Nato, kar je sprožilo vprašanja o koncu tradicionalne avstrijske nevtralnosti. Po besedah ministrice nevtralnost države ne more zaščititi. Izjava je močno odjeknila v medijih in med javnostjo, saj se jo primerja s slovitim citatom iz Švejka: »Umorili so nam nevtralnost.«

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je v intervjuju za Die Welt izjavila, da je ameriški predsednik Donald Trump dejansko predal Krim in dele ukrajinskih ozemelj Rusiji, pri čemer je izključil članstvo Ukrajine v Natu. Medtem pa Washington Post poroča, da Trump kljub aferi s preminulim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom ne odpušča uradnikov, čeprav je zaradi načina, kako se njegova administracija spopada s škandalom, razdražen.

Ameriški predsednik Donald Trump je podrobneje pojasnil svoj rok za Rusijo glede konca vojne v Ukrajini in napovedal možnost uvedbe sekundarnih carin, čeprav je poudaril, da si tega ne želi. Politico je poročal, da je Trump aktivno uporabljal osebni telefon za neformalno komunikacijo s svetovnimi voditelji, vključno z Macronom, in ignoriral diplomatske protokole. Washington Post pa je dodal, da Trump ni odpustil nobenega uradnika kljub škandalu okoli njegovih morebitnih povezav z Jeffreyjem Epsteinom.

Avstrijska ministrica za zunanje zadeve Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za pogovor o morebitnem opustitvi vojaške nevtralnosti Avstrije in pristopu k zvezi NATO. Poudarila je, da nevtralnost Avstrije ne bo zadostovala za zaščito pred grožnjami iz Rusije, čeprav ideja o vstopu v NATO ne uživa široke podpore v državi.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izrazila pripravljenost za javno razpravo o morebitnem opustitvi nevtralnosti Avstrije in včlanitvi v zvezo NATO. Poudarila je, da je nevtralnost sama po sebi ne zagotavlja varnosti, še posebej v luči vse bolj agresivne politike Rusije. Njena izjava je bila podana v intervjuju za nemški časopis "Die Welt".

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je izjavila, da nevtralnost sama po sebi ne zagotavlja več varnosti države. V intervjuju za nemški časnik je poudarila, da Avstrija razmišlja o opustitvi nevtralnega statusa in morebitnem vstopu v NATO, kar je posledica ruske zunanje politike in varnostnih skrbi.

Salzburgške slavnosti so se uradno začele s slovesnostjo v Felsenreitschule, ki jo je odprl predsednik Alexander Van der Bellen. Slavnostni govor je imela priznana poljsko-ameriška zgodovinarka Anne Applebaum. Pred uradno otvoritvijo je zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger, ki se je neposredno pred tem udeležila dogodka v Washingtonu, skupaj z državnim sekretarjem Seppom Schellhornom in predsedstvom Salzburških slavnosti gostila sprejem v Veliki festivalski dvorani. Med slovesnostjo je Schellhorn s provokativnim napisom na srajci, ki se je nanašal na izjavo politika, izzval razpravo. Meinl-Reisingerjeva je medijem zaupala, da je zaradi napornih poti vesela možnosti uporabe ličil.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je po srečanju z ameriškim kolegom Marcom Rubiom v Washingtonu izrazila optimizem glede možnosti za pravično rešitev carinskega spora med EU in ZDA. Poleg trgovinskih vprašanj sta se pogovarjala tudi o vojni v Ukrajini in bližnjevzhodnih razmerah. Pogovor je bil kljub zahtevni tematiki prijateljski.

Francija je napovedala načrt za priznanje Palestine, kar je naletelo na ostro kritiko s strani Izraela in ZDA. Medtem ko ZDA odločitev označujejo kot "neodgovorno", pa nekateri, kot na primer Savdska Arabija, francoski načrt podpirajo.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger se je v Washingtonu srečala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem. Glavne teme pogovorov so bili carinski spori med ZDA in EU, konflikti na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter povabilo na Dunajski operni bal.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger se je v Washingtonu sestala z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem. Na srečanju so obravnavali vprašanja Ukrajine, Gaze in carinske politike, pri čemer je Meinl-Reisingerjeva izrazila razumevanje za politiko "America first", vendar zavrnila "America alone".

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je branila skupno izjavo 28 zunanjih ministrov, ki pozivajo k takojšnjemu koncu vojne v Gazi, kljub kritikam in nezadovoljstvu z okrnjeno objavo njenega intervjuja na ORF. Poudarila je, da je bila ključna izjava izrezana. Meinl-Reisingerjeva je v intervjuju z Arminom Wolfom zavrnila trditve, da izjava, kritična do Izraela, pomaga Hamasu. Danes se je odpravila v Washington na srečanje z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem, kjer bosta razpravljala o carinskih sporih z EU ter vojnah v Gazi in Ukrajini.

Nekdanji nemški diplomati so izrazili "zgroženost" nad izraelsko politiko in pozvali zunanjo ministrstvo, naj zavzame ostrejše stališče. V zunanjem ministrstvu so se pojavili prot izraelski plakati, s katerimi naj bi vplivali na zunanjo politiko ministra Wadephula. Medtem ko SPD izraža razumevanje za kritike diplomatov, CDU/CSU svari pred "vzporedno zunanjo politiko". Georg Schwarte je v komentarju izpostavil, da je Nemčija soodgovorna za situacijo v Gazi in da pozivi vlade niso več dovolj.

Avstrija se je pridružila 27 zunanjim ministrom Evropske unije, ki so pozvali k takojšnji prekinitvi vojne v Gazi, kar je Izrael označil za "napačen signal Hamasu". Povečuje se tudi pritisk na nemško zvezno vlado, ki se zdi glede vprašanja Gaze razdeljena, da spremeni svoj tečaj, potem ko je 28 držav pozvalo Izrael k takojšnjemu koncu konflikta.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je v sredo odpotovala v Washington, kjer se je v četrtek dopoldne po lokalnem času (popoldne po srednjeevropskem času) srečala z ameriškim kolegom Marcom Rubiom. Namen delovnega obiska v ameriški prestolnici je poglobitev dvostranskih odnosov.

Glavni specialni tožilec Vladimir Novović se je sestal z avstrijsko zvezno ministrico za evropske in mednarodne zadeve Beate Meinl-Reisinger, ki je bila na uradnem obisku v Črni gori. Novović je predstavil rezultate dela Specialnega državnega tožilstva (SDT) na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter se dotaknil izzivov pri delu. Poudarjena je bila dobra koordinacija SDT-ja z avstrijskimi organi. Poleg tega je slovaški veleposlanik obiskal DRI, kjer je senator Branislav Radulović izpostavil sklenitev Memoranduma o sodelovanju med vrhovnima državnim revizijskima institucijama Slovaške in Črne gore decembra 2023. Medtem je Inicijativni odbor Riječke nahije izrazil nasprotovanje vključitvi območja v Nacionalni park Skadarsko jezero.

Vlada Črne Gore je na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo sprejela zakon o ustanovitvi agencije za plačila, kar predstavlja ključen korak za zaprtje poglavja 11 pri pristopnih pogajanjih z EU. Minister Ivanović se je srečal s predstavniki združenja španskih podjetij, kjer so prepoznali velik potencial za krepitev gospodarskega sodelovanja in podrobneje spoznali gospodarska gibanja in razvojne načrte Črne Gore. Medtem je mesto Leskovac razpisalo subvencije za kmetovalce v višini 80 milijonov dinarjev, namenjene spodbujanju razvoja kmetijske proizvodnje, medtem ko je EU izrazila močno podporo Skupščini Črne Gore pri evropskih integracijah.

Zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je v Washingtonu na srečanju s svojim ameriškim kolegom Marcom Rubiem razpravljala o aktualnih temah, kot so razmere v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter carinski spori. Zunanje ministrstvo je potrdilo, da bo ministrica prihodnji četrtek odpotovala v Washington.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) se je med delovnim obiskom v Podgorici, glavnem mestu Črne gore, zavzela za poenostavitev preveč obsežne birokracije v širitvenem procesu Evropske unije. Meinl-Reisingerjeva je poudarila geopolitični pomen vključitve Zahodnega Balkana v EU in pohvalila Črno goro kot vodilno državo pri izvajanju reform. Njen poziv se nanaša na pospešitev pristopnega procesa, kar je pomembno za stabilnost in napredek regije.