Združeno kraljestvo in Evropska unija sta dosegla dogovor o ponovni vključitvi Združenega kraljestva v program Erasmus+ leta 2027, pet let po prekinitvi zaradi Brexit-a. Podrobnosti programa so za britanske študente trenutno še neznane. Ta poteza predstavlja pomembno zmago za mlade Britance, saj jim bo omogočila študij v Evropi in širila obzorja.

Kupna moč v Portugalski se je leta 2024 povečala na 82,4 % evropskega povprečja, kar je 1,3 odstotne točke več kot leta 2023. Portugalska ostaja na 15. mestu med 20 državami v evroobmočju in na 18. mestu v Evropski uniji. Po podatkih Statističnega urada Portugalske (INE) se je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izražen v paritetah kupne moči (PPC), med letoma 2023 in 2024 povečal z 81,1 % na 82,4 % povprečja EU, vendar država ohranja svojo pozicijo na evropskih lestvicah teh kazalnikov.

Velika Britanija in Evropska unija sta se dogovorili o ponovni priključitvi britanskih univerz v program Erasmus+ leta 2027. Združeno kraljestvo bo za ponovno pridružitev programu Erasmus+ plačalo 650 milijonov evrov, znesek pa bi se lahko kasneje povečal na 850 milijonov evrov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v intervjuju za Politico posvarila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v evropske zadeve. Poudarila je, da imajo samo državljani držav članic EU pravico odločati, kdo jih bo vodil. Von der Leyen se je odzvala na ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki trdi, da je Evropa na robu »uničenja civilizacije«.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je v Londonu nagovoril oba domova britanskega parlamenta in izkoristil priložnost za močno spodbujanje poglobljenega sodelovanja med državama po Brexitu. Poudaril je, da je govor pred obema domovoma parlamenta izjemna čast.

Nemški predsednik Steinmeier je bil v Veliki Britaniji sprejet na državniškem obisku z vsemi častmi, vključno s kočijo, bivanjem na gradu Windsor in častnim doktoratom. To je njegov prvi državniški obisk Nemčije po dolgem času.

Odnosi med Veliko Britanijo in Nemčijo so se po brexitu ohladili, a se sedaj kažejo znaki izboljšanja. Obisk nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja v Veliki Britaniji naj bi nakazoval na novo obdobje v odnosih med državama.

Annette Dittert, prepoznavna osebnost ARD, zapušča nemško televizijo po dolgih letih poročanja iz Londona. S svojimi živahnimi analizami je nemškim gledalcem približala britansko politiko in Brexit. Odhaja novim izzivom naproti.

V Londonu so potekali protesti kmetov zaradi vladne proračunske politike, pri čemer je policija omejila dostop traktorjem do Whitehalla. Rachel Reeves je pred proračunsko izjavo kritizirala Brexit, kmetje pa so protestirali proti davku na družinske kmetije. Policija se je znašla pod kritikami zaradi domnevnega dvojnih standardov pri obravnavi protestov.

Nekdanji državni sekretar za Severno Irsko, Lord Paul Murphy, je izjavil, da ljudje ob glasovanju za Brexit niso dovolj razmišljali o posledicah za Severno Irsko. Dodal je, da so trenutni trgovinski dogovori po Brexitu nekaj, česar si ne bi izmislili, razen če bi morali.

Vodja škotske nacionalne stranke (SNP) v Westminstru, Stephen Flynn, se bo sestal z guvernerjem Banke Anglije, Andrewom Baileyjem, da bi razpravljal o negativnih posledicah Brexita. Flynn namerava poudariti 'neumnost' izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije in poziva k ponovnim pogajanjem o trgovinskem sporazumu z EU.

Evro je pridobil proti funtu sterlingu zaradi naraščajočih skrbi glede proračuna Združenega kraljestva. Par EUR/GBP se je povzpel blizu 0,8690 v zgodnjih evropskih urah. Kanclerka Rachel Reeves pa je za počasno rast bruto domačega proizvoda (BDP) Združenega kraljestva okrivila gospodarski vpliv Brexita.

Guverner Bank of England je na mednarodnem bančnem seminarju G30 opozoril, da bo imel Brexit negativen vpliv na gospodarsko rast Združenega kraljestva "v dogledni prihodnosti". Poudaril je zmanjšanje potencialne stopnje rasti Združenega kraljestva, pri čemer se zdi, da se vsi trije viri strinjajo.

Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja, da bo svetovni javni dolg do leta 2029 dosegel 100 % svetovnega BDP, kar je najvišja raven po drugi svetovni vojni. Velika Britanija se pripravlja na 'proračunski obup', ki vključuje dvig davkov in zmanjšanje porabe. Kancelarka Rachel Reeves za gospodarske težave delno krivi Brexit. V ZDA pa je predsednik Federal Reserve Jerome Powell dejal, da bi moral Fed prej prenehati kupovati hipotekarne vrednostne papirje med stanovanjskim razcvetom.

Medtem ko se ruske regije spopadajo z naraščajočimi težavami, ki jih poglablja gorivna kriza in neravnovesja med regijami, se Moskva sooča z naraščajočimi prihodki. V Združenem kraljestvu pa se lastniki pubov bojijo zaprtja zaradi vladne davčne politike, ki naj bi prispevala k povečanju brezposelnosti.

Članki obravnavajo teme, kot so literarne distopije, ki odražajo zaskrbljenost nad totalitarnimi težnjami, in cenzuro del Stephena Kinga v ZDA. Ali Smith je v svojih delih obravnavala Brexit, populizem in pandemijo, medtem ko je King postal najbolj prepovedan avtor v ameriških javnih knjižnicah. Članki izpostavljajo kulturne in politične napetosti ter vpliv literature na razumevanje sodobnih problemov.

Vodja laburistov Keir Starmer je okrivil Brexit za porast prehodov migrantov čez Rokavski preliv, imenovane "Farageovi čolni", in obljubil spremembe mednarodnega prava, da bi zaustavil ta pojav. Starmer je stopnjeval boj proti stranki Reform UK s to obtožbo. Premier je prav tako povezal težave pri odstranjevanju migrantov z Brexitom.

Britanski premier Keir Starmer je na konferenci Laburistične stranke v Liverpoolu ostro napadel Nigela Faragea, voditelja stranke Reform UK, rekoč, da ta 'ne mara Britanije' in 'ne verjame v Britanijo'. Starmer, ki se sooča z nizko podporo v anketah, je poudaril, da Farage nikoli ne pove nič pozitivnega o prihodnosti države. Njegov govor je bil del prizadevanj za preobrat slabih rezultatov stranke in opozorilo pred bitko za 'dušo' razdeljene Britanije.

Po zadnji obsežni raziskavi javnega mnenja, ki jo je izvedel YouGov, naj bi prvak Brexita, Nigel Farage, postal britanski premier po naslednjih volitvah. Različni viri poročajo o tej možnosti in o potencialnem vplivu Faragea na britansko politiko.

Gospodarstvo ZDA je v drugem četrtletju raslo po presenetljivi stopnji 3,8 %, kar gre pripisati povečani potrošnji. Kljub temu pa se prodaja težkih tovornjakov v ZDA zmanjšuje, kar vzbuja zaskrbljenost glede gospodarskega stanja. Federalna Rezerva opozarja na tveganja na stanovanjskem trgu, kjer bi lahko padec cen pospešil. Prodaja stanovanj se je avgusta zmanjšala kljub nižjim hipotekarnim obrestnim meram. V Kanadi se pojavljajo pozivi k upočasnitvi gospodarske rasti zaradi podnebnih sprememb. Vpliv na trge ima tudi nesreča v rudniku bakra, ki je povzročila prekinitev delovanja in dvig cen bakra.

Nekdanja ministrica konservativne stranke, Nadine Dorries, je prestopila v stranko Reform UK, ki jo vodi Nigel Farage, in izjavila, da je Konservativna stranka mrtva. Po mesecih tajnih pogajanj se je Dorriesova pridružila Farageu, ki načrtuje pot na Downing Street.

Španski premier Pedro Sánchez in britanski premier Keir Starmer sta se srečala v Londonu, kjer sta obeležila konec spora glede Gibraltarja z novim dvostranskim političnim dogovorom. Srečanje je potekalo v Downing Streetu, kjer sta voditelja izrazila zadovoljstvo nad dobrimi odnosi in se pogovarjala o globalnih vprašanjih, vključno z Ukrajino in Gazo. Srečanje je potekalo v sklopu prizadevanj Velike Britanije za ponovno vzpostavitev odnosov z državami EU po brexitu.

V Združenem kraljestvu skoraj tri četrtine Britancev meni, da se je gospodarstvo po Brexitu poslabšalo. Poleg tega se država sooča z izzivi, kot so islamizacija, antisemitizem, slaba obramba, 'net zero' politike, ki povzročajo revščino, in 'uničevanje' Doctor Who. Med problemi je tudi 'preveč domoljubnih Britancev'.

Po Veliki Britaniji so potekali protesti in pravne bitke glede nastanitve prosilcev za azil v hotelih. V Warringtonu je potekal miren protest, medtem ko je v nekaterih mestih prišlo do spopadov in aretacij. Britanska vlada se je pritožila na sodno odločbo, ki zahteva začasno izselitev prosilcev za azil iz hotela, saj naj bi to sprožilo nadaljnje proteste. Svetniki v Swindonu so pozvali ljudi, naj ne protestirajo pred hoteli, kjer so nastanjene družine in otroci, medtem ko je svet v St. Helensu izdal izjavo po protestu pred hotelom za prosilce za azil. Stranka Reform UK je bila tarča protestov zaradi nove politike glede prosilcev za azil. Prav tako se nadaljuje pravna bitka glede hotela za migrante v Eppingu.

Članki izpostavljajo pereče politično stanje v Veliki Britaniji. Prvi članek trdi, da so britanski politični voditelji izgubili vso legitimnost, kar naj bi ljudem dalo pravico do upora v samoobrambi. Drugi članek obravnava načrte Nigela Faragea o izstopu iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (ECHR), ki jo laburistična vlada označi za nevarno potezo, ki bi državo postavila ob bok Rusiji.

Razkrito je bilo, da je v Veliki Britaniji izginilo na desettisoče prosilcev za azil od začetka krize z majhnimi čolni. Vzporedno s tem potekajo protesti, ki naj bi jih sprožilo domnevno prepričanje, da Anglija pripada Angležem. Poleg tega se pojavljajo kritike, da britanski mediji pomagajo stranki Reform pri prevzemu oblasti z zastavami, medtem ko nekateri opozarjajo na porast islamizacije in antisemitizma v državi.

Nigel Farage, nekdanji voditelj kampanje za Brexit, je predstavil načrte stranke Reform UK za "množične deportacije" migrantov, ki so prečkali Rokavski preliv na majhnih čolnih. Načrt vključuje razgradnjo zakonodaje o človekovih pravicah, ki naj bi omogočala nezakonito priseljevanje.

Nigel Farage, nekdanji aktivist za Brexit, je predlagal načrte za množične deportacije ilegalnih priseljencev, ki prihajajo z ladjami na angleško obalo. V intervjuju za The Times je dejal, da načrtuje pet letov na dan ali deportacije na oddaljene otoke.

Državno zadolževanje Združenega kraljestva je bilo julija nižje od napovedi, saj je po podatkih Statističnega urada za julij znašalo 1,1 milijarde funtov, kar je najnižja julijska številka v zadnjih treh letih. Kljub temu je kanclerka Rachel Reeves pod pritiskom, da v jesenskem proračunu dvigne davke. Nižje zadolževanje je zanjo pozitivna novica, saj se pripravlja na zahteven jesenski proračun.

Glede na nove ankete bi več kot polovica britanskih volivcev podprla obstanek v Evropski uniji, če bi se referendum ponovil. Približno 29 % Britancev bi glasovalo za izstop, kar je precej manj kot 52 % na referendumu leta 2016. Polovica Britancev si želi ponovnega referenduma o EU v naslednjih petih letih.

Evropska unija je odobrila več kot podvojitev tarifnih kvot za jeklo iz Združenega kraljestva za nekatere izdelke, kar je spodbuda za britanske proizvajalce jekla. Velika Britanija in EU sta se maja dogovorili o pomembni ponovni vzpostavitvi obrambnih in trgovinskih vezi po brexitu, kar je privedlo do odstranitve carin na ključne jeklene izdelke v okviru sistema kvot.

Med obiskom Škotske se je predsednik Donald Trump posvetil igranju golfa na svojem igrišču, medtem ko so se po državi zbirali protestniki, ki so obsodili njegov obisk. Protesti, ki so vključevali okoljevarstvenike, nasprotnike vojne v Gazi ter pro-ukrajinske skupine, so zasenčili njegov "delovni obisk". Mediji so izpostavili tudi lokalne polemike in kritične naslove.

Vodja opozicije Sir Keir Starmer je ob srečanju z indijskim premierjem Narendro Modijem na posestvu Chequers označil podpisani trgovinski sporazum z Indijo za "najpomembnejšega" po brexitu. Starmer je ob podpisu sporazuma, ki je bil uradno potrjen, izpostavil pomen tega "zgodovinskega dne".

Najbogatejši Norvežan, 81-letni ladjar John Fredriksen, prodaja svojo londonsko rezidenco v vrednosti 720 milijonov PLN, saj je izjavil, da je Združeno kraljestvo po brexitu 'šlo k vragu'. Od referenduma o brexitu je svet pozorno spremljal gospodarske razmere v Veliki Britaniji, pri čemer so mnenja o posledicah izstopa iz Evropske unije deljena. Ocenjuje se, da so izgube zaradi brexita dosegle že 100 milijard funtov, kar kaže na precejšen udarec za britansko gospodarstvo.

David Solomon, izvršni direktor Goldman Sachsa, je opozoril, da Brexit in protiposlovne politike ogrožajo ugled Londona kot globalnega finančnega središča. Zaradi tega se Goldman Sachs vse bolj osredotoča na evropsko celino. Kritike se nanašajo tudi na obdavčitev premožnih, saj so prihodki od davka na kapitalske dobičke kljub dvigu stopenj padli, kar analitiki povezujejo z begom kapitala in talentov. Solomon izpostavlja kombinacijo Brexita, davčnega bremena in restriktivne regulacije kot dejavnike, ki potiskajo talent in kapital v tujino, kar slabi konkurenčnost Londona.

Legendarni rocker Ozzy Osbourne je izrazil prepričanje, da ga bo incident z ugrizom netopirja spremljal tudi po smrti. Leta 2022 je za PEOPLE dejal, da ga bodo prepoznavali kot "človeka, ki je ugriznil netopirju glavo". Kljub temu, da je najbolj znan po glasbeni karieri in tem incidentu, je Osbourne imel tudi kompleksno razmerje z ameriško politiko. Leta 2002 je bil gost na večerji White House Correspondents Association, bil je odločen protivojni aktivist in je kritiziral gibanje Brexit v svoji domovini.

Britanski dopustniki so to leto namesto plaž izbrali cenejše mestne oddihe, pri čemer so se vse bolj odločali za vzhodnoevropska mesta, kot so Krakov in Praga, namesto tradicionalnih počitniških destinacij. Lastniki avtodomov v Angliji pa so bili opozorjeni, da morajo za stroške zavarovanja odšteti od 250 do več kot 1000 funtov, odvisno od njihovih okoliščin.

Svetovni gospodarski forum (WEF) je obtožen prirejanja raziskav, da bi Brexit prikazal kot neuspeh. Ustanovitelj WEF, Klaus Schwab, naj bi domnevno posegel v letno poročilo WEF o globalni konkurenčnosti, ki razvršča države, da bi vplival na rezultate in prikazal Brexit v negativni luči.

Svetovni gospodarski forum (WEF) se je znašel pod plazom kritik zaradi obtožb o manipulaciji uradnih podatkov z namenom, da bi brexit prikazal v negativni luči. Klaus Schwab, 87-letni ustanovitelj Davoskega vrha, naj bi domnevno pritiskal na svoje osebje, da spremeni uvrstitev Združenega kraljestva v pomembnem globalnem poročilu. Razlog naj bi bil strah, da bi izboljšano uvrstitev uporabili zagovorniki brexita. Nigel Farage je bil med vodilnimi brexitarji, ki so izrazili ogorčenje nad trditvami o WEF.

Klaus Schwab, ustanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), je bil obtožen, da je manipuliral raziskavo in posegel v letno poročilo WEF o globalni konkurenčnosti, da bi Veliko Britanijo potisnil navzdol po lestvici. Cilj te manipulacije naj bi bil prikazati Brexit kot neuspeh. Te obtožbe prihajajo iz Berliner Zeitunga, ki omenja tudi domnevne finančne nepravilnosti in zlorabo sredstev znotraj WEF s strani Schwaba.

Nigel Farage je predstavil radikalen načrt za zmanjšanje kriminala v Združenem kraljestvu, ki vključuje doživljenjski zapor za ponavljajoče se storilce in poostren pristop do kriminala, strožji od katere koli druge stranke. Medtem so bili njegovi komentarji o kriminalu v Združenem kraljestvu, vključno z občutkom splošne nevarnosti in grožnjo 'družbenega kolapsa', predmet preverjanja dejstev. Svetovni gospodarski forum pa se je znašel pod obtožbami manipuliranja podatkov, da bi Brexit prikazal v negativni luči, pri čemer naj bi Klaus Schwab pritiskal na osebje.

Zelo redek kovanec za 50 penijev, povezan z Brexitom, naj bi bil vreden kar 40.000 funtov, vendar le, če ima določeno podrobnost. Ta posebni kovanec je v zadnjih dneh pritegnil veliko pozornosti na TikToku. Zbiratelji kovancev opozarjajo na specifičen datum, ki določa, ali je kovanec vreden bogastvo ali ne.

Sverre Nypan, doslej neuvrščeni norveški nogometaš, se je pridružil Manchester Cityju, kar kaže na to, kako se angleški klubi prilagajajo zapletenemu prestopnemu trgu po brexitu. Medtem pa se Združeno kraljestvo sooča z ogorčenjem zaradi novega dogovora o brexitu, ki ga je predlagal Keir Starmer, saj bi to pomenilo nadaljnje plačevanje v proračun EU. Ta poteza je povzročila kritike s strani zagovornikov brexita, kar izpostavlja nenehne izzive, ki jih brexit predstavlja za britansko politiko in gospodarstvo.

Generalni sekretar PS, Carneiro, je od predsednika vlade zahteval pojasnila o vladnih ukrepih v zvezi s tarifami. Carneiro je predlagal ustanovitev skupine, podobne tisti za Brexit, da bi ublažili vpliv na gospodarstvo.

Združeno kraljestvo in Nemčija sta podpisali Kensingtonski sporazum, prvi takšen dvostranski sporazum po drugi svetovni vojni, ki poleg obrambnega sodelovanja naslavlja tudi migracije in druge varnostne izzive. Sporazum potrjuje željo obeh držav po tesnejših vezeh in medsebojni obrambi, še posebej ob negotovosti, ki jo povzročata Trump in Putin. Ta poteza, ki sledi predhodnim dogovorom Londona s Parizom, krepi tudi zbliževanje Združenega kraljestva z Evropsko unijo po Brexitu.

Nemčija in Združeno kraljestvo sta podpisala prvi bilateralni sporazum o prijateljstvu po letu 1945, poimenovan "Kensingstonski sporazum", ki naj bi oblikoval njune odnose v prihodnjih desetletjih. Sporazum, ki sta ga v Londonu podpisala nemški kancler Friedrich Merz in britanski premier Keir Starmer, vključuje okrepljeno sodelovanje na področjih obrambe, gospodarstva in znanosti ter načrtovane poenostavitve potovanj med državama. Merz je ob podpisu izjavil, da sta državi odprli novo poglavje, nekateri pa so sporazum označili kot znak, da ima Evropa novo "kraftzentrum" ali močno središče.

Nemški kancler Friedrich Merz je v četrtek obiskal London, da bi s premierjem Keirjem Starmerjem podpisal "sporazum o prijateljstvu". Ta poteza naj bi izboljšala odnose med državama po brexitu.