Ukrajina se pri pogajanjih za vstop v Evropsko unijo sooča z zamudami, ki bodo po ocenah diplomatskih virov verjetno onemogočile zaključek procesa do prvotno zastavljenega leta 2028. Kot poroča revija Politico, Bruselj ocenjuje, da Kijev ne bo uspel pravočasno izpolniti vseh potrebnih pogojev in zakonodajnih uskladitev. Čeprav so ukrajinske oblasti izrazile optimizem glede hitrega vstopa, realnost na terenu in zahtevni reformni procesi kažejo na daljšo časovnico. Zamude so povezane predvsem z obsežnostjo reform, ki jih mora država izvesti sredi trajajočih konfliktov in notranjih izzivov. Evropski diplomati opozarjajo, da je proces širitve odvisen od doseganja strogih standardov na področju vladavine prava, boja proti korupciji in gospodarske stabilnosti. Trenutne napovedi tako kažejo, da bo morala Ukrajina svoje cilje glede članstva v uniji premakniti v prihodnje desetletje, kar postavlja nove izzive za njeno zunanjo politiko in notranje reformne prioritete.

Po tehnični napaki pri napajanju v predoru pod Rokavskim prelivom, ki je povzročila prekinitev železniškega prometa med celinsko Evropo in Združenim kraljestvom, so vlaki ponovno začeli voziti v obe smeri. Kljub ponovni vzpostavitvi prometa družba Eurostar opozarja na morebitne zamude. Strokovnjaki poudarjajo, da incident ni povezan z družbo Eurostar, temveč z železniško infrastrukturo.

Promet vlakov skozi predor pod Rokavskim prelivom je bil ponovno vzpostavljen v obe smeri, vendar zamude še vedno trajajo. Težave so nastale zaradi okvare električnega napajanja, ki je povzročila kaos v prometu.

Železniški promet skozi Eurotunnel je bil tik pred novim letom začasno prekinjen, kar je povzročilo kaos in pozive potnikom, naj spremenijo svoje načrte.

Železniški operater Eurostar je zaradi resnih težav z električnim napajanjem v predoru pod Rokavskim prelivom odpovedal vse potniške povezave med Londonom in celinsko Evropo. Do popolne zaustavitve prometa je prišlo v enem izmed prometno najbolj obremenjenih obdobij leta, ko se številni potniki vračajo domov po praznikih. Po uradnih navedbah podjetja je napaka na električni napeljavi povzročila okvaro vlaka, ki je nato obtičal neposredno v predoru, kar je onemogočilo prehod ostalim kompozicijam. Zaradi izpada so bili odpovedani vsi vlaki med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom, kar je povzročilo potovalni kaos na ključnih evropskih železniških vozliščih. Predstavniki Eurostarja so pojasnili, da so morali promet ustaviti do odprave tehnične napake na nadzemni električni napeljavi in umika okvarjenega vlaka. Potnikom so svetovali, naj odložijo svoja potovanja, medtem ko strokovne ekipe na terenu poskušajo čim prej vzpostaviti normalno delovanje infrastrukture pod morjem. Incident je prizadel na tisoče potnikov, ki so ostali ujeti na postajah brez takojšnjih alternativnih možnosti prevoza.

Družba Eurostar je sporočila, da bo ponovno vzpostavila železniške prevoze med Amsterdamom, Brusljem, Parizom in Londonom, po prekinitvah zaradi težav z napajanjem v predoru pod Rokavskim prelivom.

Eurostar je napovedal postopno ponovno vzpostavitev prometa skozi predor pod Rokavskim prelivom po celodnevni prekinitvi zaradi težav z električnim napajanjem. Potnikom priporočajo, naj preložijo svoja potovanja. Medtem so številni potniki na postaji Gare du Nord izrazili razočaranje zaradi odpovedi vlakov in so bili prisiljeni iskati hotelske nastanitve.

Po dnevu kaosa zaradi izpada električne energije v predoru pod Rokavskim prelivom so vlaki v sredo ponovno začeli voziti v obe smeri. Eurostar je odpovedal vse vlake iz Londona v Evropo, kar je povzročilo večurne zamude za tisoče potnikov.

Medtem ko New York prizadene močno sneženje, je župan Eric Adams prebivalcem svetoval, naj ostanejo doma in izkoristijo dan za ustvarjanje otrok ob gledanju Netflixa. Dodal je, da je to "dober dan za ustvarjanje otrok".

Medtem ko New York pesti močno sneženje, je župan Eric Adams prebivalcem svetoval, naj ostanejo doma in izkoristijo čas za ustvarjanje otrok, pri čemer je predlagal tudi ogled Netflixa.

New York je po božiču ponovno pobelil s snegom. Napovedi so kazale na 12 do 18 centimetrov snega, kar je največ v zadnjih petih letih.

Ameriški podjetnik Elon Musk je na družbenem omrežju X izjavil, da je v Evropi že prišlo do 'velike zamenjave' prebivalstva. Svojo trditev je podkrepil s podatkom, da naj bi bilo v Bruslju, ki ga je označil za 'glavno mesto Evrope', 73 % otrok neevropskega porekla. Musk se je odzval na objavo blogerja Maria Navfala, ki je opozoril na visoki delež otrok neevropskega porekla v Bruslju.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi Rusija smatrala vse evropske vojaške enote, nameščene v Ukrajini, za legitimne vojaške cilje. Prav tako je obtožil Evropsko unijo, da je glavni ovira pri doseganju miru v Ukrajini, in da ne skriva želje po spopadu z Rusijo na bojišču.

Zaradi močnega sneženja so v New Yorku odpovedali več sto letov, kar je ohromilo mesto in povzročilo kaos na letališčih po ZDA. Medtem se južna Kalifornija šele pobira po nedavnih zimskih neurjih. Skupno je bilo odpovedanih 1659 letov.

Evropski voditelji se soočajo z militarizacijo brez jasne strategije, kar poglablja gospodarski upad, demokratične napetosti in geopolitična tveganja. Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil zaskrbljenost glede konca obdobja Pax Americana in napovedal, da bo Nemčija branila svoje interese. Hkrati ZDA in Rusija iz različnih, a povezanih razlogov si prizadevata za oslabitev Evropske unije. Washington EU vidi kot ideološkega in gospodarskega tekmeca.

Zaradi zimske nevihte je bilo v severovzhodnem delu ZDA in regiji Velikih jezer odpovedanih ali zamujenih več kot tisoč letov, kar je vplivalo na praznična potovanja. V nekaterih delih New Yorka so zabeležili največ snega v zadnjih letih, vendar ne pričakujejo dodatnih padavin. Kljub temu je bilo zamujenih skoraj 4000 letov.

Elon Musk je na družbenem omrežju X ponovil svojo trditev, da Bruselj ni več belgijski. Svoje stališče je utemeljil s statističnimi podatki o rojstvih.

Ameriška vlada je uvedla sankcije proti nemškim in drugim evropskim državljanom zaradi obtožb o cenzuri. Cilj naj bi bil ohraniti internet kot nepravno območje in prostor za lažne novice. Dogodek sproža upanje v močan odziv Evrope.

Po prejemu ameriških predlogov je potekal telefonski pogovor med svetovalcem Vladimirja Putina, Jurijem Ušakovom, in člani ameriške administracije. Dmitrij Peskov je potrdil, da sta se Moskva in Washington dogovorila za nadaljevanje dialoga.

Evropska komisija je kritizirala ZDA zaradi prepovedi vstopa nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in še štirim evropskim državljanom, med katerimi so voditelji nevladnih organizacij iz Velike Britanije in Nemčije, ki se borijo proti dezinformacijam. Evropske države so se postavile po robu ZDA, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je odločitev ZDA označil za "zastraševanje in prisilo". Komisija Evropske unije zahteva pojasnila in poudarja pravico EU do regulacije digitalnega trga. Breton je prepoved označil za "lov na čarovnice".

Evropska unija je ostro obsodila odločitev Združenih držav Amerike o uvedbi vizumskih omejitev za pet evropskih državljanov in opozorila, da bo sprejela odločne ukrepe za zaščito suverenosti bloka. Kaja Kalas je potezo označila za nesprejemljivo in izziv evropski suverenosti. ZDA so zavrnile izdajo viz za pet uradnikov in aktivistov EU, kar je v Bruslju povzročilo ogorčenje.

Ameriški State Department je uvedel vizumske sankcije proti nekdanjemu visokemu uradniku Evropske unije in zaposlenim v organizacijah, ki se borijo proti dezinformacijam, zaradi domnevne cenzure. Ta poteza zaostruje boj Trumpove administracije proti evropskim predpisom, ki vplivajo na digitalne platforme, desničarske politike in zaveznike Trumpa, vključno z Elonom Muskom.

Trumpova administracija v Washingtonu že močno nasprotuje Evropski uniji, kar se je pokazalo z zavrnitvijo vstopa nekdanjemu evropskemu komisarju in pozivi k razpustitvi EU. Napetosti pa se bodo še povečale zaradi evropskih načrtov za nadaljnjo omejitev tehnoloških podjetij.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Združene države Amerike so prepovedale vstop nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in še štirim osebam, ker naj bi pritiskali na ameriška tehnološka podjetja in jih silili v cenzuro na družbenih omrežjih. State Department je sporočil, da gre za ukrep proti poskusom prisiljevanja ameriških platform v cenzuro.

Madžarski premier Orbán Viktor je v prazničnem intervjuju za Magyar Nemzet poudaril, da si Madžarska prizadeva za mir, medtem ko Bruselj spodbuja vojno. Opozoril je, da je možnost vojne v Evropi vse bolj realna. Viktor je spregovoril tudi o stanju madžarskega gospodarstva in izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija.

Na železniškem prehodu se je zgodila nesreča, v kateri je voznica avtomobila prebila zapornico. Dve osebi sta bili prepeljani v bolnišnico. Železniška proga je bila zaradi nesreče začasno zaprta, čeprav v nesreči ni bil udeležen noben vlak.

Po francosko-nemškem vrhu o Ukrajini, ki je decembra 2025 potekal v Bruslju, se je pojavil dvom o politični sposobnosti nemškega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Razkol v Evropi po vrhu je očiten.

Evropska unija razpravlja o oblikovanju novega skupnega dolga v višini do 90 milijard evrov za dolgoročno podporo Ukrajini, vključno z obnovo države. Poleg tega je Evropska komisija Ukrajini že izplačala 2,3 milijarde evrov kot del instrumenta za stabilizacijo proračuna, delovanje javne uprave ter izvajanje reform na poti v EU.

Madžarski premier Viktor Orbán je izjavil, da je za Madžare bolje, da njihov denar ostane v regiji Alföld na Madžarskem, namesto da bi bil porabljen v vojni razrušenem Donbasu. Orbán je poudaril, da je prihodnost Madžarske odvisna od tega, ali bo država nadaljevala z izgradnjo ali pa bo podlegla finančnim omejitvam iz Bruslja. Premier je obiskal Kendes.

Podpredsednik stranke Srbija Center, Duško Lopandić, je ostro kritiziral odločitev srbskega predsednika Aleksandra Vučića o bojkotu vrha Zahodnega Balkana v Bruslju. Ocenil je, da gre za "gesto samoizolacije", ki škoduje Srbiji in dodatno slabi njen mednarodni položaj. Lopandić je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi zunanje politike SNS, ki jo je označil za "Instagram diplomacijo", ter opozoril na možnost izgube sredstev EU in povečano zadolževanje Srbije na Kitajskem.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je za uvedbo dajatev okrivilo Bruselj, s čimer se zaostruje trgovinski spor med Kitajsko in Evropsko unijo.

Kremlj je zanikal poročila o načrtih za obnovitev sfere vpliva Sovjetske zveze. Rusija je obtožila ukrajinske sile za atentat na generala Fanila Sarvarova, ki je bil ubit v eksploziji avtomobila v Moskvi. Prav tako so sporočili, da večina predlogov, o katerih so razpravljali v Miamiju glede rešitve vojne v Ukrajini, ni sprejemljiva za Rusijo.

Volodimir Zelenski je razkril nov mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, ki ga vodi ZDA in vsebuje 20 točk. Po novem načrtu Ukrajina ne bo več zahtevala, da Rusija preda regijo Doneck. Predvideno je, da bo Ukrajina izvedla predsedniške volitve takoj, ko bo dosežen dogovor o končanju ruske invazije. Zelenski je nakazal možnost umika ukrajinskih vojakov v regiji Donbas. Načrt bo dopolnjen z dodatnimi dvostranskimi sporazumi med ZDA in Ukrajino o varnostnih jamstvih in povojni obnovi.

Nemški kancler Friedrich Merc naj bi bil besen na francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ker ni podprl predloga o uporabi 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja na vrhu Evropske unije v Bruslju. Po poročanju britanskega časnika naj bi Macron izdal Merca in bo moral za to plačati. Macron se naj bi skril za italijansko premierko Giorgio Meloni.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo v prihodnjih dneh preučil možnosti za začetek dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kremelj se je odzval z izjavo, da je Putin vedno pripravljen na dialog, vendar poziva k pogovorom brez 'klovnovščine'.

Kremlj je zanikal poročila o pripravah na trilateralne mirovne pogovore med Rusijo, Ukrajino in ZDA. Ukrajinska vojska se je borila proti ruskemu pritisku v regiji Sumy. Rusija naj bi prisilno preselila več deset ljudi iz obmejne vasi. Zadnji neposredni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki so potekali julija v Turčiji.

Romunija podpira osnutek sporazuma o prosti trgovini med EU in Mercosur, medtem ko so se v Bruslju odvijali protesti kmetov. Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil podporo protestnikom in nasprotuje sporazumu, ki bi po njegovem mnenju uničil evropsko prehransko varnost. EU je zaradi protestov preložila podpis sporazuma, ki sicer predvideva največje območje proste trgovine na svetu.

Rusija namešča napredne rakete Orešnik v Belorusijo, kar znatno povečuje napetosti z Natom zaradi bližine Belorusije članicam Nata. Raketa ima doseg 4.000 km, lahko nosi več jedrskih bojnih glav in lahko z malo opozorila udari po evropskih prestolnicah, kot sta Varšava in Bruselj. Ruski predsednik Vladimir Putin trdi, da ima Orešnik lastnosti, ki jih nima nobena druga raketa na svetu.

V Bruslju so se kmetje spopadli s policijo, ki je uporabila solzivec in vodne topove. Madžarski premier Viktor Orbán je izrazil popolno podporo protestnikom in njihovim prizadevanjem za ustavitev sporazuma o prosti trgovini med EU in Mercosurjem, ki po njegovem mnenju ogroža evropsko prehransko proizvodnjo.

V Bruslju je prišlo do kaosa, ko je približno 10.000 kmetov iz vseh držav članic Evropske unije zasedlo ulice. Protestirajo zaradi težkih razmer in opozarjajo na nevzdržnost stanja v kmetijstvu. Protest je bil največji v zadnjem desetletju.

Neznanci so v noči s četrtka na petek z rdečo barvo polili vhod poljskega konzulata v bruseljski četrti Etterbeek.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je preko Instagrama sporočil, da je Srbija na svoji strani, ne glede na to, ali je to všeč Washingtonu, Bruslju ali Moskvi. Ob tem je poudaril, da Srbija krepi svojo vojsko s posnetki letal in tankov, kar morda ni všeč vsem omenjenim akterjem.

Neznanci so poljski konzulat v Bruslju poškropili z rdečo barvo. Po navedbah poljskega radia RMF FM posnetki videonadzora prikazujejo tri ali štiri zamaskirane storilce, ki so poškodovali poslopje.

Neznani storilci so oskrunili poslopje poljskega konzulata v Bruslju. V noči s 18. na 19. december so vhod prelili z rdečo barvo, pred njim raztrosili pasje iztrebke, na fasado pa napisali vulgarne napise. Poljsko zunanje ministrstvo ocenjuje, da je dogodek politično motiviran. Na tabli, ki označuje, da je v poslopju konzulat, so vandali napisali besedo »killers« (morilci). Belgijska policija preiskuje incident, ki ga je poljsko zunanje ministrstvo potrdilo.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za prihodnji dve leti. Posojilo bo financirano s skupnim dolgom, ki ga jamči proračun EU. Madžarska, Češka in Slovaška se niso strinjale s to obveznostjo. Obresti bodo evropske davkoplačevalce stale dodatne 3 milijarde evrov na leto. Razprava o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zastala.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Voditelji Evropske unije so v Bruslju dosegli dogovor o pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Predsednik Evropskega sveta je novico objavil na družbenem omrežju X. Pomoč sicer ni bila sprejeta z navdušenjem med evropskimi davkoplačevalci.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.