Nemški finančni minister Lars Klingbeil je za proračunsko leto 2026 napovedal znatno znižanje sredstev za nemško zvezno računsko sodišče (Bundesrechnungshof). Odločitev o krčenju sredstev in morebitni ukinitvi ene izmed revizijskih ravni je v javnosti sprožila ostre odzive, saj prihaja neposredno po tem, ko je ta neodvisni organ izdal izjemno kritično poročilo o javnofinančni politiki in zadolževanju vlade pod vodstvom Friedricha Merza. Kritiki ministru očitajo, da gre za politični povračilni ukrep proti instituciji, ki je opozorila na tveganja povečevanja dolga in obrestnih mer v trenutnem državnem proračunu. Medtem ko finančno ministrstvo poudarja potrebo po varčevanju na vseh ravneh, opozicija in finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi omejevanje proračuna nadzorne institucije lahko resno ogrozilo transparentnost porabe javnega denarja. Takšno ravnanje po mnenju nekaterih predstavlja nevaren precedens v nemški fiskalni politiki, kjer so neodvisni revizijski organi doslej uživali visoko stopnjo avtonomije.

Nemška vlada bo še letos sprostila dodatne milijarde evrov za Deutsche Bahn, namenjene financiranju sanacij in vzdrževanja železniške infrastrukture. Državni revizijski urad je izrazil zaskrbljenost glede potencialnega 'brezna brez dna'.

Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche opozarja na resne gospodarske težave Nemčije. Visoke cene energije, prevelika birokracija in globalne napetosti močno obremenjujejo Nemčijo kot gospodarsko lokacijo. Reiche poziva k korenitim reformam, saj meni, da Nemčija trenutno ni konkurenčna.

Zvezno računsko sodišče je ostro kritiziralo predlog zakona nemške vlade o posebnem premoženju, namenjenem financiranju infrastrukture v višini 100 milijard evrov. Sodišče ocenjuje, da predlog ne vsebuje zadostnih smernic za zvezne dežele in občine, je »brez vsebine« in ne zagotavlja ekonomske učinkovitosti ter nadzora nad uspešnostjo ukrepov. Zvezna vlada naj bi načrte prilagodila, sicer grozi, da bo milijardni paket, financiran z dolgom, propadel.

Nemško zvezno računsko sodišče je izrazilo resne pomisleke glede finančnih nepravilnosti v zveznem programu za sprejem afganistanskih beguncev, ki sta ga sprožili Annalena Baerbock in Nancy Faeser. Revizorji so posebej izpostavili visoke stroške, kot je zrezek v vrednosti 178 evrov, ki so ga plačali davkoplačevalci, kar meče slabo luč na upravljanje sredstev v tem programu.

Nemški računski urad zahteva takojšnje varčevalne ukrepe v obveznem zdravstvenem zavarovanju, saj v nasprotnem primeru do leta 2029 grozi nadaljnje zvišanje prispevkov. Urad ocenjuje, da bi se lahko dodatni prispevki za zdravstveno zavarovanje znatno povečali zaradi rekordne rasti izdatkov v preteklem letu. Prihodki zdravstvenih zavarovalnic naj bi v prihodnje ostali pod ravnjo izdatkov, kar bi do leta 2029 lahko povzročilo štiriodstotno povečanje dodatnih prispevkov. Računski urad poziva vlado k pogumnejšim reformam in takojšnjim ukrepom za izboljšanje finančnega stanja.

Nemško zvezno računsko sodišče je ostro kritiziralo načrtovano širitev kanclerskega urada v Berlinu, ki naj bi ustvarila skoraj 600 novih delovnih mest. Kritike se osredotočajo na neučinkovito izkoriščanje pisarniških prostorov in pomanjkljivo utemeljitev potrebe po širitvi. Strokovnjaki projekt označujejo za "spomenik potrate davkoplačevalskega denarja", saj naj bi po mnenju kritikov povzročil skoraj milijardo evrov izgube.

Širitev nemške kanclerke s 590 novimi pisarniškimi prostori je sprožila val kritik, ki jo označujejo za "monument davkoplačevalskega denarja". Kritiki trdijo, da je gradnja nepotrebna, saj je sodobno delo z deljenimi pisarnami in delom od doma že standard v mnogih podjetjih in državnih upravah, kar prihrani prostor. Bundesrechnungshof (Zvezno računsko sodišče) preiskuje projekt.

Nemško zvezno računsko sodišče (Bundesrechnungshof) je izrazilo resne pomisleke glede delovanja in finančnega stanja Sklada za podnebje in preoblikovanje (KTF). Kljub 100 milijardam evrov posebnih sredstev, namenjenih financiranju ukrepov za energetski prehod, revizorji opozarjajo na pomanjkanje manevrskega prostora, transparentnosti in grozečo finančno vrzel. Sodišče dvomi o zanesljivosti izvajanja načrtovanih ukrepov in vidi "znatna tveganja" pri ključnem instrumentu nemške vlade za podnebno zaščito in energetski prehod.