Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegovem prihodu v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami, so se pojavile ostre kritike Trumpove administracije. Robert Reich je Trumpovo ravnanje označil za 'očitno nezakonitost', ki ogroža civilizacijo. Strokovnjaki so izpostavili, da ima Trump kratek plan za Venezuelo, a da ustvarja nov kaos. Poudarili so, da je nafta ključni dejavnik v ameriškem napadu na Venezuelo. Razširile so se kritike, ki ZDA prikazujejo kot glavnega negativca v dogajanjih od Gaze do Venezuele. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali ima Amerika nadzor nad situacijo ali ne.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju predsednika Madura, so se pojavili posnetki Trumpovih izjav pred volitvami 2024, ki razkrivajo njegove prejšnje cilje glede države. JD Vance je poskušal pojasniti motive za napad, pri čemer je poleg fentanyla omenjal tudi druge droge. Napad je sprožil proteste v ZDA, kjer so demonstranti nasprotovali nasilju in zahtevali umik ZDA iz Venezuele, ter obsodili bombardiranje Caracasa. Protesti so potekali tudi pred ameriškim veleposlaništvom.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil načrte za vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli, potem ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je prek družbenega omrežja objavil fotografije Madura na ameriški vojaški ladji in poudaril, da bodo Združene države Amerike upravljale državo do vzpostavitve varnega političnega prehoda. Poleg tega je Trump zagrozil z morebitnim drugim napadom, s čimer želi utrditi nadzor nad regijo. Odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko nekateri kritiki, zlasti v romunskih medijih, izpostavljajo dvoličnost javnega mnenja, Trump vztraja pri svoji strategiji pritiska. V preteklosti je ameriška administracija venezuelski narko-kartel Cártel de los Soles že označila za tujo teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških napetosti, ki so dosegle vrhunec z nedavno aretacijo v Caracasu.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je razkrila vsebino odpečatene obtožnice velike porote v New Yorku, ki venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo bremeni narko-terorizma ter kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Do vložitve obtožnice je prišlo po tem, ko so ameriške oblasti Madura pridržale, kar predstavlja stopnjevanje napetosti med državama. Obtožnica Madura neposredno povezuje z vodenjem kriminalnih dejavnosti, ki vključujejo trgovino z drogami in nasilje. Postopek sledi predhodnim prizadevanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, da bi venezuelski vrh izolirali in ga označili za del teroristične mreže, znane pod imenom Cartel de los Soles. Čeprav so se v preteklosti pojavljale namere po neposrednih pogovorih med Trumpom in Madurom, so ameriške oblasti vztrajale pri trditvi, da Madurov režim deluje kot kriminalna organizacija. Venezuelska stran je vse obtožbe v preteklosti zavrnila kot neutemeljene laži, namenjene destabilizaciji države.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po zajetju prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zarote zaradi narkoterorizma. Operacija zajetja je vključevala napade na vojaške, transportne in komunikacijske objekte v Caracasu in na severu Venezuele. Zajetje je povzročilo odpovedi več sto letov na Karibe. Venezuelci v Corpus Christi in Bakersfieldu so zajetje sprejeli z veseljem.

Donald Trump je okrepil boj proti drogam z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo republikanski upor in pozive k neodvisnosti Grenlandije. Trumpova intervencija v Venezueli je spodbudila razpravo o ameriških energetskih podjetjih, ki naj bi prevzela nadzor nad venezuelskim naftnim sektorjem. Bitcoin se je približal vrednosti 93.000 dolarjev, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Medtem so se pojavile kritike, da Trump poglablja korupcijo, poleg tega pa naj bi bil zaspan med tiskovno konferenco o Venezueli.

Visoki venezuelski uradnik je izjavil, da vlada ostaja enotna za predsednikom Nicolásom Madurom, kljub negotovosti po njegovi aretaciji s strani ZDA. Pred sodiščem v New Yorku so potekali protesti, kjer so nekateri slavili Madurovo aretacijo, drugi pa obsojali ameriški imperializem. V Ottawi so protestniki pozvali kanadsko vlado k obsodbi Madurove odstavitve.

Združene države Amerike so izvedle obsežen vojaški napad v Venezueli, ki se je končal z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki jo je odobril predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega stopnjevanja med državama. Po navedbah ameriških oblasti je bila akcija usmerjena proti Madurovemu režimu, ki so ga ZDA predhodno obtožile vodenja narkokartela in terorističnih dejavnosti. Zaradi vojaškega posredovanja in zaprtja zračnega prostora s strani ameriške zvezne uprave za letalstvo (FAA) je letalska družba Delta Air Lines odpovedala vse lete na območju Karibov. Ukrep je bil uveden zaradi zagotavljanja varnosti v regiji, kjer potekajo vojaške operacije. Medtem ko se v Venezueli ugiba o prihodnosti države po padcu Madurovega režima, so se v izgnanstvu po vsem svetu zbrali številni Venezuelci, ki proslavljajo konec desetletne vladavine, v kateri je državo zapustilo približno 20 odstotkov prebivalstva. Politični analitiki predvidevajo tri možne scenarije za prihodnost Venezuele: vzpostavitev prehodne vlade pod nadzorom opozicije, dolgotrajno ameriško vojaško prisotnost ali morebiten notranji upor preostalih struktur Madurove administracije. Razmere ostajajo izjemno nestabilne, saj so v preteklosti zaveznice Venezuele, kot sta Rusija in Kitajska, ostro nasprotovale ameriškemu vmešavanju.

Združene države Amerike so izvedle vojaške napade v Venezueli, po katerih je bil predsednik Nicolás Maduro prepeljan iz države, je potrdila ameriška stran. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila Maduro in njegova soproga Cilia Flores uradno obtožena na južnem okrožju New Yorka. Obtožnica jima očita zaroto za narko-terorizem, uvoz kokaina ter posedovanje težkega orožja in eksplozivnih naprav, umerjenih proti interesom ZDA. Pred stopnjevanjem vojaških napetosti je Maduro v televizijskem nagovoru sicer poskušal ubrati spravljiv ton do administracije Donalda Trumpa. Ponudil je sodelovanje na področju boja proti trgovini z drogami in odprtje venezuelskega naftnega sektorja za ameriška podjetja, pri čemer je Venezuelo označil za bratsko državo. Kljub tem ponudbam so ZDA nadaljevale s kazenskim pregonom in vojaškimi operacijami, kar temelji na preteklih obtožbah o vodenju narko-kartela Cartel de los Soles. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro in njegova soproga Cilia Flores bosta stopila pred sodišče v New Yorku, potem ko so ameriški organi proti njima vložili obtožnico zaradi trgovine z drogami in financiranja terorizma. Kot je sporočila ameriška generalna tožilka Pam Bondi, so Madura in Floresovo obtožili neposrednega sodelovanja pri dejavnostih, povezanih z narkoterorizmom. Postopek bo potekal na okrožnem sodišču za južno okrožje New Yorka. Obtožbe temeljijo na navedbah, da je Madurov režim sistematično podpiral kriminalne dejavnosti in omogočal prevoz prepovedanih substanc v zameno za finančna sredstva, s katerimi so utrjevali svojo oblast. Do vložitve obtožnice prihaja po dolgotrajni preiskavi ameriških služb, ki Madura povezujejo s kartelom de los Soles. Operacija predstavlja vrhunec prizadevanj Združenih držav Amerike za omejitev vpliva venezuelskih oblasti na mednarodni kriminalni trg.

Nicolása Madura in njegovo ženo so aretirali v Caracasu in ju prepeljali v New York. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Maduro je na sodišču v New Yorku izjavil, da je nedolžen. V Caracasu potekajo množični protesti njegovih podpornikov, ki zahtevajo njegovo izpustitev. Zelenski se je odzval z ironičnim komentarjem na aretacijo.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo in izjavil, da je nedolžen, prijazen človek in še vedno predsednik. Sojenje se je začelo, njegova žena Cilia Flores pa se je pojavila v sodni dvorani z obvezami. Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po slabih razmerah in zloglasnih zapornikih. Francoski predsednik Macron je izjavil, da ne odobrava ameriške metode, medtem ko je EU dejala, da je preuranjeno za pravno oceno dogodkov v Venezueli.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je 3. januarja 2026 odredil obsežne zračne napade na vojaške cilje v Venezueli, kar je privedlo do dramatičnega preobrata v večmesečnih napetostih med državama. Ameriške elitne enote Delta Force so v bliskoviti operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Trump je operacijo označil za uspešno in poudaril, da je bil napad usmerjen proti mreži trgovine z drogami, ki jo po trditvah Washingtona vodi Maduro. Medtem ko ameriška administracija Madura obtožuje narkoterorizma in vodenja kartela Soles, viri iz venezuelske opozicije nakazujejo, da bi lahko šlo za vnaprej dogovorjen izstop iz države. Venezuelsko obrambno ministrstvo je po drugi strani ostro obsodilo napade in zatrdilo, da so ameriške sile zadele tudi civilna območja. Maduro se bo v Združenih državah Amerike soočil s sodnim procesom zaradi obtožb o trgovini s kokainom in drugimi prepovedanimi substancami, za kar je bila razpisana nagrada v višini 50 milijonov dolarjev.

Nicolás Maduro se je pojavil pred sodnikom v New Yorku in zanikal obtožbe. Primer proti odstavljenemu venezuelskemu voditelju vodi 92-letni ameriški sodnik Alvin Hellerstein.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je uradno potrdil, da je bil dosedanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran in bo prepeljan v Združene države Amerike, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in vodenju kriminalne združbe Cartel de los Soles. Rubio je v svoji izjavi poudaril, da Washington ne načrtuje novih vojaških napadov na venezuelsko ozemlje, saj je bil primarni cilj operacije dosežen z odvzemom prostosti ključnim akterjem režima. Aretacija sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti in vojaškim operacijam, ki so jih Združene države Amerike izvajale proti strateški infrastrukturi v Venezueli. Po navedbah ameriške administracije bo proces proti Maduru potekal pred ameriškim sodiščem, s čimer želijo končati obdobje politične nestabilnosti in kriminalnih dejavnosti, ki so vplivale na celotno regijo. Mednarodna javnost z zanimanjem pričakuje podrobnosti o samem poteku aretacije in odzivu preostalih struktur venezuelske oblasti.

Združene države Amerike so izvedle več zračnih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas in druge venezuelske kraje. Predsednik Trump je izjavil, da so Madura in njegovo ženo aretirali in ju odpeljali iz države. Po navedbah virov blizu Trumpa naj bi podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, prevzela funkcijo začasne predsednice. Senatorji so izjavili, da bo Maduru sojeno v ZDA. Venezuelski minister za obrambo je zavrnil kakršna koli pogajanja.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura. Operacija se je odvila po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je osebno poročal o uspešnem zajetju voditelja, ki so ga ZDA že dlje časa obtoževale vodenja narkokartela in terorizma. Po napadu so predstavniki chavizma pozvali prebivalce Venezuele, naj odidejo na ulice in se uprejo tujemu posredovanju. Na dogodek se je hitro odzval argentinski predsednik Javier Milei, ki je podprl ameriško ofenzivo in proslavil konec Madurove vladavine z geslom "svoboda napreduje". Akcija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriškega kopičenja vojaških sil v Karibskem morju, kar so ZDA upravičevale z bojem proti domnevnemu kartelu Cartel de los Soles. Dogodek je sprožil burne odzive po celotni Latinski Ameriki, saj so sosednje države že pred tem izražale nasprotovanje vojaškemu posredovanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno prenesti oblasti, in ni izključil novega udara. Trump je objavil fotografijo ujetega in zavezanega Madura z vodo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle napad na strateško pomembno infrastrukturo v Venezueli, ki naj bi bila povezana z dejavnostmi trgovine z mamili. Po navedbah predsednika je bil cilj napada uničenje velikega objekta, natančneje pomola, ki so ga domnevno uporabljali narkokarteli. Trump ob tem ni razkril natančne lokacije tarče, je pa poudaril, da gre za del širše strategije pritiska na tamkajšnji režim. Obenem je predsednik ZDA razkril, da je nedavno opravil telefonski pogovor z venezuelskim voditeljem Nicolásom Madurom. Trump je komunikacijo označil za neuspešno in neplodno, saj pogovori niso privedli do deeskalacije napetosti med državama ali do napredka pri reševanju vprašanj glede pošiljanja drog in kriminalcev v ZDA. Trumpova administracija tako nadaljuje s politiko ostrega pritiska na Madurov režim, ki ga Washington vse pogosteje neposredno povezuje s transnacionalnim kriminalom.

Varnostni svet ZN je bil priča besednemu spopadu med ZDA in Venezuelo, v katerem so ZDA branile svojo blokado Venezuele kot boj proti narkokartelom, medtem ko sta Rusija in Kitajska ZDA obtožili agresije. Evropa je opozorila pred morebitno eskalacijo konflikta.

Venezuelski parlament je sprejel zakon, ki kriminalizira dejavnosti, ki ovirajo navigacijo in trgovino, vključno z zasegi naftnih tankerjev. Rusija je zaradi naraščajočih napetosti in potencialnega ameriškega vojaškega posredovanja začela umikati družine diplomatskega osebja iz Venezuele.

Nekdanji vodja obveščevalne službe Venezuele, Hugo 'El Pollo' Carvajal, je v pismu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu opisal domnevno povezavo Nicolása Madura s kartelom Cartel de los Soles. Carvajal, ki je bil obsojen zaradi trgovine z mamili in posedovanja orožja, je ponudil sodelovanje ameriškim oblastem, saj želi razkriti 'vso resnico' o nevarnostih, ki jih je opazoval dolga leta.

Venezelski državni tožilec Tarek William Saab je izjavil, da je Kartel Sonc, ki ga ZDA označujejo za teroristično organizacijo, "ustvarila CIA". Saab trdi, da je to informacijo pridobil od nekdanjega agenta CIA.

Predsednik Maduro je pohvalil uspeh četrtega vsenarodnega posvetovanja v Venezueli. Kitajska in Rusija sta izrazili podporo Nicolasu Maduru v luči napetosti z ZDA. Maduro je obljubil, da bo premagal ameriško psihološko vojno, medtem ko opozorila FAA povzročajo motnje v letalskem prometu.

Združene države Amerike so uradno označile venezuelski Cartel de los Soles za tujo teroristično organizacijo in uvedle dodatne sankcije, povezane s terorizmom. Washington trdi, da so v skupino vključeni predsednik Nicolas Maduro in drugi visoki uradniki. Venezuela je te obtožbe zavrnila kot "absurdno laž". Povečujejo se ugibanja o poskusih strmoglavljenja socialističnega voditelja Nicolasa Madura s strani predsednika Donalda Trumpa zaradi velikega kopičenja ameriške vojske v bližini Venezuele.

Venezuela je zavrnila ameriško označbo domnevnega narkokartela na svojem ozemlju kot "absurdno laž", ki naj bi tlakovala pot za "nelegitimno" vojaško posredovanje. Hkrati narašča zaskrbljenost zaradi krepitve ameriške vojaške prisotnosti v bližini Venezuele, kar sproža ugibanja o morebitni ameriški vojaški intervenciji.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

Predsednik Trump je podpisal izvršni ukaz, ki usmerja njegovo administracijo, da preuči, ali bi določene veje Muslimanske bratovščine označili za teroristične organizacije. Hkrati je Svet za ameriško-islamske odnose (CAIR) vložil tožbo proti Teksasu zaradi podobne označbe.

Venezuelska vlada je zavrnila načrt ZDA, da bi razglasile narkokartel "Cartel de los Soles" za teroristično organizacijo, češ da je ta načrt "absurden". Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da bo State Department uvrstil domnevni narkokartel na seznam "tujih terorističnih organizacij". Ameriške oblasti obtožujejo "Cartel de los Soles" sodelovanja s transnacionalno kriminalno organizacijo "Tren de Aragua" pri pošiljanju drog v ZDA. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa trdi, da je predsednik Venezuele Nicolás Maduro vodja "Cartel de los Soles".

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Venezuelansko ministrstvo za zunanje zadeve je označilo ameriško razglasitev domnevnega kartela Cartel de los Soles, ki naj bi ga vodil venezuelski predsednik Nicolas Maduro, za "smešno laž" državnega sekretarja Marca Rubia.

Predsednik Trump je svetovalcem povedal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Madurom. Trumpova administracija je Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije, imenovane "Cartel de los Soles".

ZDA bi lahko razširile sankcije proti predsedniku Venezuele Nicolasu Maduru, potem ko je bil "Cartel de los Soles" označen za tujo teroristično organizacijo. ZDA že imajo vrsto sektorskih in individualnih sankcij proti Venezueli.

Ameriška vojska je okrepila svojo prisotnost v bližini Venezuele, pri čemer je USS Gerald R. Ford plul proti Karibom. Predsednik Trump je odobril tajne operacije Cie. Administracija je kartel Cartel de los Soles označila za tujo teroristično organizacijo.

Administracija Trumpa je Nicolása Madura, venezuelskega predsednika, uradno označila za člana tuje teroristične organizacije, kar bi lahko razširilo pooblastila za ukrepanje v Venezueli. Na seznam terorističnih organizacij je bil dodan tudi Cartel dos Sóis, za katerega ZDA menijo, da ga vodijo Maduro in drugi člani njegove vlade.

Trumpova administracija je uradno označila kartel Los Soles za teroristično organizacijo, čeprav je o tem kartelu malo znanega. Vlada Venezuele je to potezo označila za 'smešno prevaro'. Razporejanje mornarice in vojaške vaje ZDA v Karibih spominjajo na invazijo ZDA na Panamo leta 1989.

Pentagon je potrdil, da preiskuje senatorja Marka Kellyja zaradi njegove udeležbe v videoposnetku, v katerem je z drugimi demokratskimi zakonodajalci pozival vojsko in obveščevalne službe, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Razmišljajo celo o možnosti, da bi Kellyja, upokojenega kapitana ameriške mornarice, ponovno poklicali na aktivno vojaško službo, da bi ga kaznovali. Kelly je o preiskavi izvedel preko družbenih medijev.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

Združene države Amerike so v zadnjih mesecih okrepile svojo vojaško prisotnost v Karibih in Latinskem Tihem oceanu z bojnimi ladjami, letali in specialnimi silami. Ta poteza prihaja v času naraščajočih napetosti z Venezuelo, administracija Donalda Trumpa pa jo vidi kot del pobude 'Lanza del Sur' in boja proti trgovini z drogami. Več vlad v regiji je podprlo misijo in kartel Los Soles, ki ga ZDA povezujejo z Nicolásom Madurom, označilo za mednarodno teroristično organizacijo. Ameriške sile trdijo, da so od septembra potopile okoli 20 plovil in povzročile smrt približno 80 ljudi.

Ameriška vojska je izvedla največjo demonstracijo vojaške moči doslej blizu Venezuele. To se je zgodilo tik pred ponedeljkovim rokom, ko naj bi ZDA kartel Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo.

Ameriški State Department je Kartel Sonc označil za tujo teroristično organizacijo (FTO) kot del kampanje za boj proti narkoterorizmu v Ameriki. Ta poteza administracije predsednika Trumpa je nov korak v zaostrovanju odnosov med ZDA in Venezuelo.

Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izjavil, da je predsednik Trump "dal pištolo na mizo", da bi strmoglavil venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Trump je nakazal možnost neposrednih pogajanj z Venezuelo, medtem ko je Maduro izrazil pripravljenost na osebni pogovor s Trumpom.