Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Goran Grlić Radman se je v Zagrebu sestal z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti za BiH Christianom Schmidtom. Grlić Radman je poudaril, da Hrvaška ostaja močan zagovornik stabilnosti BiH in njene poti v Evropsko unijo. Pogovori so bili osredotočeni na položaj Hrvatov v BiH, spremembe volilne zakonodaje in ustavno ureditev države.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je izrazil zaskrbljenost zaradi poskusov širitve rudnika v osrednji Bosni, ki bi lahko ogrozila obstoj približno 1000 Hrvatov, ki živijo v bližini Gornjega Vakufa-Uskoplja. O tem je obvestil tudi visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je zavrnil predlog BHRT, medtem ko Urad visokega predstavnika (OHR) opozarja, da morajo oblasti v Bosni in Hercegovini nemudoma rešiti urgentne izzive, ki ogrožajo obstoj BHRT. OHR poudarja, da dolgoročna finančna stabilnost zahteva politične odločitve in reforme znotraj javnega RTV sistema, pri čemer izpostavlja preostali dolg do Evropske radiodifuzne unije.

Združenje novinarjev v Bosni in Hercegovini je opozorilo visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta na nevzdržne finančne razmere na javni radioteleviziji BHRT. Zaradi finančnega kolapsa grozi javnemu servisu, ki zaposluje več kot 700 ljudi, prenehanje delovanja.

Minister za zunanjo trgovino in gospodarske odnose Bosne in Hercegovine, Staša Košarac (SNSD), je visokemu predstavniku Christianu Schmidtu poslal čelado nacistične vojske. Košarac je dejal, da ne gre za darilo, dejanje pa je sprožilo ogorčenje.

Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom Sarajeva izrazil močno podporo nemške vlade visokemu predstavniku za BiH Christianu Schmidtu. Poudaril je, da je mesto BiH v Evropski uniji in da Schmidt mora nadaljevati z opravljanjem svoje funkcije, da se zagotovi izvajanje reform in spoštovanje Daytonskega sporazuma. Wadephul je v Sarajevo prispel na začetku svojega prvega obiska Zahodnega Balkana.

Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je ostro obsodila nedavne napade na Srbe v Splitu in Zagrebu. Izrazila je ogorčenje nad tem, da Evropska unija molči o incidentih, ki se dogajajo v državi članici.

Predsedujoči Predsedstva BiH Željko Komšić se je udeležil seje Varnostnega sveta ZN, kjer je poudaril pomembnost ohranitve OHR. Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH, je izjavila, da je Komšić v Varnostnem svetu govoril v svojem imenu.

Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, je ponovil, da bo napovedani referendum izveden, ker ga vidi kot ključni politični dogodek za Republiko Srbsko. Dodal je, da bo »ganjal« visokega predstavnika Christiana Schmidta in da ne bo imel miru, dokler je živ.

V Republiki Srbski (RS) bi moral biti izveden referendum, na katerem naj bi se državljani izrekli o sprejemanju odločitev visokega predstavnika v BiH Christiana Schmidta, sodbe Suda BiH proti bivšemu predsedniku RS Miloradu Dodiku in odločitve Centralne volilne komisije BiH o odvzemu njegovega mandata. Opozicija meni, da je bila napoved referenduma sredstvo Dodikove trgovine, Vukanović pa neodržanje referenduma označuje kot izdajo in kapitulacijo Dodika.

Tiskovna predstavnica ruskega Ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je pozdravila odločitev Narodne skupščine Republike Srbske o imenovanju Ane Trišić Babić za vršilko dolžnosti predsednika Republike Srbske. Zaharova je to potezo označila za gesto dobre volje in pozvala vse, ki so sodelovali pri destabilizaciji razmer v Bosni in Hercegovini, da sprejmejo Dodikovo odločitev in se vrnejo k dialogu. Hkrati je kritizirala Christiana Schmidta zaradi izvajanja pravnega nasilja.

Predsedujoči predsedstvu BiH Željko Komšić je v govoru pred Združenimi narodi obtožil Hrvaško in visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta, da sta spodkopala pritožbo njegovega svetovalca Slavena Kovačevića. Izrazil je tudi dvom o korupciji Evropskega sodišča za človekove pravice v tem primeru.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je poudaril, da prepoved zanikanja genocida ni namenjena utišanju javnosti, temveč zaščiti žrtev vojne. Na mednarodni konferenci v Sarajevu o zanikanju genocida je bilo izpostavljeno, da je pomembno izvajanje tega zakona, saj ščiti tako ubite kot preživele žrtve vojne in ohranja njihov dignitet.

Članica predsedstva BiH, Željka Cvijanović, je kritizirala odločitev slovenske vlade o uvedbi sankcij proti Miloradu Dodiku, nekdanjemu predsedniku Republike Srbske. Cvijanovićeva meni, da takšna poteza ne prispeva k reševanju kriz v BiH, ki so posledica dolgotrajnega vmešavanja tujine, kulminirajočega v enostranskem delovanju Christiana Schmidta. Izrazila je upanje, da bodo države v regiji pokazale bolj premišljen pristop.

Visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini, Christian Schmidt, je obiskal Center za kontrolo zračnega prometa BHANSA v Sarajevu. Sestal se je z direktorjem Davorinom Primorcem in poudaril, da BHANSA nikoli ne sme biti ogrožena ali postati talec notranjih političnih sporov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je generalu Valeriju Gerasimovu podelil odlikovanje za hrabrost, medtem ko je Mednarodno kazensko sodišče zoper njega izdalo nalog za aretacijo zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Zahodne sankcije proti Rusiji po poročanju Dmitrija Peskova niso imele učinka. V Rusiji je bil generalni direktor proizvajalca kalijevega gnojila K-Potash Service, Aleksej Sinicin, najden mrtev blizu Kaliningrada, kar je že 19. ruski direktor, ki je umrl pod sumljivimi okoliščinami od začetka invazije na Ukrajino. Kremelj spodbuja uporabo aplikacije za sporočanje, ki oblastem omogoča dostop do uporabniških podatkov. Nedavni napad Rusije na Ukrajino je sprožil odziv ameriškega predsednika Trumpa, ki je nakazal novo stopnjo sankcij.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je odločila, da bodo predčasne volitve za predsednika Republike Srbske potekale 23. novembra. Razpis volitev je posledica prenehanja mandata Miloradu Dodiku. Za organizacijo volitev v Republiki Srbski teče 90-dnevni rok.

Kabinet predsednika Narodne skupščine Republike Srbske je ostro kritiziral Delegacijo EU v BiH zaradi njenega stališča glede pravice do izražanja o sodbi, za katero trdijo, da je politično motivirana. Poudarili so, da je nedopustno prepovedovati izražanje mnenja o njej. Poleg tega so obsodili delovanje visokega predstavnika Christiana Schmidta in njegovo zakonodajo, ki jo imenujejo "okupacijski zakon", ter zatrdili, da ne bo postal temelj prava, ampak bo spodbudil boj proti pravnemu nasilju.

Institut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je pozval Predsedstvo Bosne in Hercegovine k smenitvi ambasadorja BiH v Srbiji, Aleksandra Vranješa, zaradi njegovih izjav in domnevne podpore secesionistični politiki Milorada Dodika. IGK meni, da je Vranješ že zdavnaj odpovedal poslušnost državi, ki ga je imenovala, in da ni več dopustno tolerirati, da ambasadorji delujejo proti lastni državi.

Milorad Dodik je ocenil, da se britanski ambasador v BiH, Džulijan Rejli, ne vede diplomatsko, in se vprašal, od kdaj britanski ambasador razlaga ustavo in zakone. Dodal je, da je fascinantno, kako Britanci podcenjujejo srbsko pamet in da ne bodo pogoltnili britanskega cinizma.

Odločeno je bilo, da bo v Republiki Srbski 18. ali 25. oktobra potekal referendum glede sodbe Sodišča BiH in odločitve Centralne volilne komisije o odvzemu mandata Miloradu Dodiku.

Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, je napovedal razpis referenduma, ki bo vključeval vprašanje o pravnem in ustavnem statusu Republike Srbske. Dodik je dejal, da je Republika Srbska prisiljena braniti svoj status z voljo ljudstva in da bo to storila postopoma. Hkrati je Dodik zahteval odstranitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini, Christiana Schmidta, kot pogoj za stabilizacijo v BiH.

Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, je pri Sodišču BiH plačal denarno kazen, s katero je nadomestil enoletno zaporno kazen, ki mu je bila izrečena zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta. Sodišče BiH je ugodilo njegovi zahtevi za zamenjavo zaporne kazni z denarno. Poleg zaporne kazni je Dodik prejel tudi šestletno prepoved političnega delovanja.

Predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku so zaporno kazen v trajanju enega leta, ki mu je bila pravnomočno izrečena zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta, zamenjali z denarno kaznijo. Sodišče Bosne in Hercegovine je potrdilo, da je bila odločitev sprejeta na zahtevo Dodikove obrambe in s soglasjem tožilstva.

Apelacijski senat Sodišča BiH še ni prejel Dodikove pritožbe na odločitev CIK BiH o odvzemu mandata. Dodikov odvetnik Goran Bubić je izjavil, da je odločbo prejel in jo bo vložil naslednji dan. Napovedal je tudi apelacijo na Ustavno sodišče BiH in zahtevo za preložitev izvršitve sodbe.

Žalbeno vijeće Suda Bosne in Hercegovine je potrdilo prvostopenjsko sodbo, ki predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika, obsoja na eno leto zapora zaradi nespoštovanja odločitev visokega mednarodnega predstavnika Christiana Schmidta. Dodiku je izrečena tudi šestletna prepoved opravljanja političnih funkcij. Sodba je potrjena kljub pritožbam obrambe in tožilstva.

Položaj srbskega predsednika Aleksandra Vučića se je znašel pod pritiskom zaradi protestov, ki potekajo že od konca preteklega leta in se radikalizirajo. Evropski poslanec Helmut Brandštetter je izrazil zaskrbljenost zaradi policijske brutalnosti in spopadov s protestniki v Srbiji ter poudaril, da je sprememba vlade del demokracije. Razočaran je tudi nad odzivom Evropske unije.

Drugostopenjska sodba predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, ki naj bi bila znana do konca tedna, bo vplivala na politično dogajanje v Bosni in Hercegovini ter Republiki Srbski. Sodba temelji na prvostopenjski obsodbi zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta, ki ga institucije RS ne priznavajo.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je ponovno izpostavil, da Kristijan Schmidt ni legalen in da njegove odločitve niso sprejemljive. Dodik je poudaril, da stabilizacija Bosne in Hercegovine ne bo mogoča, dokler ne bodo rešene vse Schmidtove odločitve, ki naj bi bile neustavne. Slednje je ponazoril s primerom, da se celo Bogu sodi, le Schmidtu ne.

Visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini, Christian Schmidt, je izjavil, da bo na svojem položaju ostal do izpolnitve svojega mandata. Poudaril je, da čas teče in da so volitve leta 2026 že vidne. Njegova odločenost nakazuje nadaljevanje prizadevanj za stabilizacijo in napredek Bosne in Hercegovine.

Visoki mednarodni predstavnik v BiH Christian Schmidt je v četrtek zavrnil medijska poročanja, da pripravlja volilno reformo v korist Hrvatov. Poudaril je, da je v BiH potrebna volilna in ustavna reforma, ki bi odpravila diskriminacijo manjšin, ki se ne morejo kandidirati za vodilne položaje v državi. Schmidt je za sarajevski Dnevni Avaz izjavil, da trenutno ne pripravlja nove odločitve glede volilne reforme.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je v intervjuju za Dnevni Avaz poudaril, da mora pobuda za reforme v Bosni in Hercegovini izvirati od domačih političnih akterjev. Izrazil je, da mednarodna skupnost in EU sicer nudita podporo, vendar je napredek odvisen od domačih sil. Schmidt je izpostavil, da reforme zaradi neaktivnosti in pomanjkanja proračuna stagnirajo, kljub njegovim nedavnim odločitvam glede primera "Viaduct" in prihajajočih volitev.

Stranka za Bosno in Hercegovino (SBiH) je izrazila močno zaskrbljenost glede odločitve visokega predstavnika Christiana Schmidta, da odobri sredstva Centralni volilni komisiji za nabavo nove volilne tehnologije pred splošnimi volitvami leta 2026. SBiH opozarja, da je izbrano podjetje vpleteno v številne kontroverze in preiskave v več državah. Stranka poudarja, da je volilna volja državljanov Bosne in Hercegovine vprašanje nacionalne varnosti, zato poziva vse domače IT družbe, strokovno javnost in odgovorne institucije, naj se vključijo v proces izbire in uvedbe volilnih tehnologij.

Slovenski portal Necenzurirano.si je razkril, da so osebe, povezane s slovenskim podjetjem Viadukt, delovale kot obveščevalna hobotnica, povezana s predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom. Članek podrobno opisuje te povezave in domnevno vlogo teh posameznikov pri prisluškovanju Uradu visokega predstavnika v BiH.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je pozval Srđana Amidžića, ministra za finance in zakladnico BiH, naj ravnajo v skladu z odločitvijo in plačajo denar podjetju 'Viadukt'. Schmidt je poudaril, da Amidžić mora prijaviti vse suma na tožilstvo, če meni, da bo denar šel na napačen naslov, s čimer je ostro odgovoril na Amidžićevo zavračanje vključitve Schmidtovih odločitev v proračun.

Dan po odločitvi visokega predstavnika v BiH Christiana Schmidta je Centralna banka BiH prenesla sredstva za poplačilo dolga slovenskemu podjetju Viaduct. Vlada Republike Srbske ne priznava visokega predstavnika Christiana Schmidta.

Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske, je izjavil, da je normalizacija razmer v Bosni in Hercegovini mogoča le, če se prekličejo odločitve nelegitimnega visokega predstavnika Christiana Schmidta. Dodik je napovedal, da ga bodo »preganjali, dokler bo živ«, kar kaže na močno nasprotovanje njegovemu delovanju. Tudi Dragan Čović se je pridružil zahtevi po umiku OHR.

Dragan Čović, predsednik HDZ BiH, je danes v Mostarju ponovil svojo zahtevo po čimprejšnjem zaprtju Urada visokega predstavnika (OHR) in poudaril, da mora BiH postati avtonomna. Kritiziral je tudi tiste, ki se po njegovem mnenju predstavljajo kot ljubitelji države, a so krivi za to, da je BiH ostala brez 100 milijonov evrov iz EU skladov. Izrazil je tudi mnenje, da ni več možnosti za prekompozicijo državne oblasti, in zavrnil sodelovanje z opozicijo iz Republike Srbske, pri čemer je za stanje v državi okrivil Bošnjake. Predsednik Republike Srbske, Milorad Dodik, se je pridružil Čoviću v nasprotovanju visokemu predstavniku Christianu Schmidtu in OHR-ju, saj meni, da je normalizacija stanja v BiH mogoča le z umikom odločitev visokega predstavnika.

Milorad Dodik, predsednik Republike Srbske, je izjavil, da so države Evropske unije s svojo podporo odločitvam visokega predstavnika Christiana Schmidta najbolj spodkopale evropsko pot Bosne in Hercegovine (BiH). Dodik je na Instagramu navedel, da je bruseljska administracija dovolila "neizbranim posameznikom", da kontaminirajo celoten sistem odločanja v BiH.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je omogočil financiranje uvedbe novih tehnologij v volilni proces v Bosni in Hercegovini. Skeniranje glasovnice bo po novem trajalo 45 sekund, rezultati glasovanja pa bodo Centralni volilni komisiji BiH dostavljeni v minuti in pol. Ta poteza naj bi znatno pospešila in izboljšala preglednost volilnega procesa.

Federalni minister za notranje zadeve, Ramo Isak, je za Face TV komentiral najnovejše poteze visokega predstavnika Christiana Schmidta in aktualno politično situacijo v Bosni in Hercegovini. Ob tem je ostro kritiziral Milorada Dodika, češ da bi moral zamenjati psihiatra in svetovalce. Isak je tudi izjavil, da bi vsem trem sinovom dal značke.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je ostro kritiziral odločitve visokega predstavnika Christiana Schmidta in zagrozil z odcepitvijo. Dodik trdi, da Schmidt ni legitimni visoki predstavnik in nima pravice sprejemati odločitev, še posebej po Schmidtovih zadnjih odločitvah o plačilu dolga podjetju Viaduct in zagotavljanju poštenejšega volilnega procesa. Dodik je napovedal, da bo MUP-u izdal nalog za preiskavo Schmidta in se vprašal o resnosti namenov ZDA. Njegove izjave predstavljajo resno grožnjo stabilnosti Bosne in Hercegovine.

Politični predstavniki v Federaciji BiH so pozdravili odločitve visokega predstavnika Christiana Schmidta z dne 17. junija, medtem ko so jih predstavniki oblasti v Republiki Srbski obsodili. Željka Cvijanović, srbska članica predsedstva BiH, je izjavila, da Schmidt s svojimi odločitvami glede primera »Viadukt« in volilnega procesa ruši ustavo BiH in Daytonski sporazum. Milorad Dodik je ponovno poudaril, da Schmidt z nametnutimi odločitvami uničuje Bosno in Hercegovino.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je sprejel odločitev, s katero je odpravil grožnje funkcionalnosti institucij Bosne in Hercegovine. Odločitev rešuje tehnične in pravne probleme, ki so nastali zaradi nesprejetja državnega proračuna za leto 2025 in podaljšanja začasnega financiranja. Hkrati Dom narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine ni sprejel predloga zakona o spremembah zakona o financiranju političnih strank, ki ga je predlagal delegat Zlatko Miletić.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je Republiki Srbski vsilil dve odločitvi, ki se nanašata na primer "Viadukt" in volilni proces. Glede primera arbitražne sodbe s slovenskim podjetjem "Viadukt" in drugimi proti BiH, je Schmidt vsilil odločitev, ki predvideva črpanje denarja iz trošarinskih sredstev z enotnega računa. V Republiki Srbski so Schmidtovo dejanje, ki ga tam ne priznavajo kot visokega predstavnika, s strani "političnega eksekutorja" ocenili kot obupan korak.

Visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini, Christian Schmidt, je danes izkoristil bonske pristojnosti in vsilil odločitve glede načina poplačila dolga slovenskemu podjetju 'Viadukt' ter uvedbe novih tehnologij za volitve leta 2026. Odločitve vključujejo zagotovitev sredstev za volilne tehnologije, kot so skenerji in video nadzor, prek dobička Centralne banke BiH, kar naj bi okrepilo integriteto volilnega procesa. Schmidt je ukrepe označil za 'ukrepe za zaščito funkcionalnosti BiH'. Medtem ko so politiki v Federaciji BiH odločitve večinoma pozdravili, so jih predstavniki Republike Srbske obsodili kot napad na entiteto.