Cene plemenitih kovin in bakra dosegle rekordne vrednosti, bitcoin začel leto z močno rastjo
Svetovni trgi surovin in kriptovalut so v začetku leta 2026 zabeležili izjemno volatilnost in rekordne vrednosti. Cena zlata se je povzpela na 4.550 dolarjev za unčo, medtem ko je baker na londonski borzi kovin (LME) presegel 13.000 dolarjev za tono. Rast cen industrijskih kovin spodbujajo predvsem pričakovanja o novih ameriških carinah pod Trumpovo administracijo, kar povzroča kopičenje zalog v ZDA in pomanjkanje drugod po svetu. Srebro, platina in paladij so prav tako dosegli večletne ali rekordne vrhove, čeprav so ob koncu leta zaradi nizke likvidnosti in kitajskih izvoznih omejitev doživeli krajše popravke. Kriptovalute so leto začele s pozitivnim trendom, saj se je bitcoin povzpel nad 94.000 dolarjev. K rasti so prispevali močni prilivi v promptne ETF sklade in povečano povpraševanje po digitalnih sredstvih kot zaščiti pred geopolitičnimi tveganji. Kljub optimizmu strokovnjaki opozarjajo na morebitne pasti; analitik Ali Martinez svari pred vzorcem 'medvedje zastave', ki bi lahko vodil v korekcijo, medtem ko David Duong iz družbe Coinbase opozarja na dolgoročno grožnjo kvantnega računalništva za kriptografsko varnost bitcoina, ki bi lahko ogrozilo do tretjino obstoječe zaloge. Na omrežju Solana je medtem zavladala prava mrzlica memecoinov, ki je obseg trgovanja na platformi PumpSwap potisnila do rekordnih 1,2 milijarde dolarjev v 24 urah. Vzporedno s tem so se na finančnih trgih pojavili novi pritiski zaradi Japonske, kjer so donosnosti 30-letnih državnih obveznic dosegle zgodovinskih 3,5 odstotka. Ta premik napoveduje konec obdobja poceni denarja, kar bi lahko povzročilo odliv likvidnosti z rizičnih trgov, vključno s kriptovalutami, saj se globalni kapital seli v varnejše japonske dolžniške instrumente.