Leto 2025 se je uradno uvrstilo med tri najtoplejša leta, odkar se izvajajo meritve, kar znanstveniki pripisujejo predvsem podnebnim spremembam, ki jih povzroča človekovo delovanje. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je triletno temperaturno povprečje preseglo kritično mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, ki so jo države določile v pariškem podnebnem sporazumu leta 2015. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za resno opozorilo o hitrosti segrevanja ozračja, saj so izpusti toplogrednih plinov še vedno na nevarno visokih ravneh. Čeprav so napovedi konec prejšnjega leta nakazovale, da bo leto 2025 zaostalo za rekordnim letom 2024, se je letošnje leto kljub temu uvrstilo v sam vrh najbolj vročih obdobij. Kumulativni učinek visokih temperatur v zadnjih treh letih kaže na dolgoročni trend, ki presega zaveze o omejitvi segrevanja, kar prinaša vse večje tveganje za ekstremne vremenske pojave in dolgoročne spremembe v ekosistemih po vsem svetu.

Po podatkih evropskega observatorija Copernicus bo leto 2025 verjetno izenačilo leto 2023 kot drugo najtoplejše leto v zgodovini. Observatorij opozarja, da je bil november 2025 tretji najtoplejši november na globalni ravni.

Po podatkih evropskega programa Copernicus je bil letošnji november globalno tretji najtoplejši doslej, s povprečno temperaturo 14,02 stopinje Celzija, kar je 0,65 stopinje nad povprečjem obdobja 1991-2020. V Evropi je bil letošnji november peti najtoplejši v zgodovini meritev.

Evropska klimatska služba Copernicus je sporočila, da bo leto 2025 verjetno skupaj z letom 2023 na drugem mestu najtoplejših let, za rekordnim letom 2024.

Hudi požari, predvsem na območju Sredozemlja, so v letu 2025 povzročili izjemno visoke emisije zaradi požarov v naravi. Požari so sprostili rekordne količine ogljika v ozračje.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Evropski Erdbeobachtungssatellit Sentinel-1D je bil uspešno izstreljen z vesoljskega izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani. Satelit bo del programa Copernicus za opazovanje Zemlje.

Služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus je sporočila, da je bil letošnji september tretji najtoplejši september v zgodovini meritev. Povprečne svetovne temperature so se ohranile blizu najvišjih vrednosti.

Po vsem svetu so zabeležili izjemno visok september, saj je bil le v dveh letih še toplejši. Temperature v zadnjih dvanajstih mesecih so presegle pomemben prag, kar kaže na nadaljnje globalno segrevanje.

Po poročilih se oceani še naprej segrevajo, pri čemer so temperature morske površine v zadnjem letu dosegle rekordne vrednosti. Še posebej izrazito je to segrevanje v Baltskem morju, opazno pa je tudi v Severnem morju. Opažanja segrevanja oceanov potekajo že od šestdesetih let prejšnjega stoletja, zadnje leto pa je prineslo nove rekordne vrednosti.

Letošnji avgust je bil globalno tretji najtoplejši v zgodovini meritev, kažejo podatki službe za spremljanje podnebnih sprememb programa EU Copernicus. Medtem ko se po povprečni temperaturi v Evropi ni uvrstil med deset najtoplejših, strokovnjaki pozivajo k prilagoditvi na podnebne ekstreme, še posebej po vročinskem valu na jugozahodu Evrope.

Avgust je bil po podatkih evropskega globalnega spremljevalca podnebja tretji najtoplejši avgust doslej. Vročinski valovi in požari, ki so prizadeli jugozahodno Evropo, so poudarili nujnost boja proti podnebnim spremembam in priprave na njihove smrtonosne posledice. Članki s spletnih strani iz različnih držav, vključno z Južno Korejo in Malezijo, izpostavljajo enako problematiko in nujnost ukrepanja.

Požari v severozahodni Španiji so povzročili za najmanj 600 milijonov evrov škode v kmetijstvu, živinoreji in čebelarstvu. V Kastilji in Leónu, Galiciji ter Extremaduri se z več kot 20 požari še vedno borijo, vendar se je širjenje ognja v Orensah ponoči upočasnilo. V Španiji je bilo v letu 2025 uničenih že skoraj 400.000 hektarjev površin, zabeleženih pa je bilo 230 požarov.