Predstavniki sirske prehodne vlade in poveljnik Sirskih demokratičnih sil (SDF) Mazloum Abdi v Damasku niso dosegli oprijemljivega napredka v pogovorih o integraciji kurdskih sil v nacionalno vojsko. Srečanje je bilo namenjeno reševanju odprtih vprašanj glede vključitve SDF v sirske varnostne strukture, kar je ključni del stabilizacije države po padcu prejšnjega režima. Kljub prizadevanjem za poenotenje vojaških sil obe strani ostajata na različnih bregovih glede pogojev in načina vključitve. Državni mediji so poročali, da je vodstvo pod začasnim predsednikom Ahmadom al Šaro zavezano dogovoru, ki je bil načelno sklenjen marca, vendar operativna izvedba ostaja negotova. SDF, ki so imele pomembno vlogo v boju proti skupini Islamska država, si prizadevajo za ohranitev določene stopnje avtonomije ali specifičnega statusa znotraj nove vojaške hierarhije, medtem ko vlada v Damasku strmi k popolni centralizaciji oboroženih sil. Pogovori se bodo predvidoma nadaljevali, saj sta obe strani pod pritiskom, da zagotovita dolgoročno varnost in preprečita ponovne notranje spopade.

Sirijska vlada je odredila vojakom, da varujejo odročno puščavsko vojaško območje vzhodno od Damaska, po tem, ko je preiskava agencije Reuters razkrila, da je bilo območje uporabljeno za prikrivanje tisočev trupel pod nekdanjim predsednikom Bašarjem al-Asadom. Po poročilu Reutersa je bila uvedena tudi kazenska preiskava o domnevnih zločinih.

Sirijska televizija Al-Ikhbariya je poročala, da so v Damasku slišali zvok eksplozije. Podrobnosti o vzroku ali posledicah eksplozije zaenkrat niso znane.

V spopadih med alavitskimi protestniki in nasprotniki na sirski obali je umrlo najmanj tri do štiri ljudi, več deset pa je bilo ranjenih. Spopadi so izbruhnili dva dni po napadu na alavitsko mošejo v Homsu. Oblasti so poskušale ločiti sprti skupini protestnikov. Protesti so potekali v več mestih po Siriji.

Iran in Islamska republika Afganistan sta ostro obsodila teroristični napad na mošejo Imam Ali ibn Abi Talib v Homsu v Siriji, v katerem je bilo ubitih in ranjenih več ljudi med petkovo molitvijo.

Sirijska vlada je izrazila nestrpnost zaradi zamude pri integraciji Kurdov v državni sistem, saj pogovori z vodstvom niso prinesli oprijemljivih rezultatov. Vlada je dejala, da Kurdska stran ne kaže resnične volje za izvedbo sporazuma.

V bombnem napadu na mošejo v Homsu v Siriji med petkovimi molitvami je umrlo najmanj osem ljudi, osemnajst pa je bilo ranjenih, so sporočile oblasti.

Viri blizu režima Julani poročajo o prekinitvi stikov in pogovorov med Damaskom in Sirskimi demokratičnimi silami (Qasad). Zanikali so tudi govorice o skorajšnjem dogovoru med stranmi.

V izraelskem zračnem napadu na vzhodu Libanona je bil ubit en človek, za katerega izraelska vojska trdi, da je bil visok član iranske revolucionarne garde. Napad se je zgodil v regiji Al-Nasiriya, tarča pa je bilo vozilo.

Turška policija je izvedla istočasne racije na 124 lokacijah in aretirala več kot sto osumljenih članov Islamske države.

Sirijske varnostne sile so sporočile, da so v bližini Damaska aretirale visokega voditelja ISIS v skupni operaciji z mednarodno koalicijo pod vodstvom ZDA. Pri tem so zasegle orožje in samomorilski jopič. Aretiran je bil Taha Al-Zoubi, znan tudi kot Abu Omar Tabiya, skupaj z več svojimi možmi.

Nemčija je prvič po letu 2011, ko je v Siriji izbruhnila državljanska vojna, deportirala obsojenega Sirca v Damask. Moški je bil obsojen zaradi ropa, napada in izsiljevanja, nemško ministrstvo za notranje zadeve pa je potrdilo predajo sirskim oblastem.

Nemčija je prvič po začetku sirske državljanske vojne leta 2011 izgnala obsojenega storilca v Sirijo. Poleg tega so istega dne izgnali tudi afganistanskega državljana v njegovo domovino. Predaja sirskemu režimu v Damasku je bila izvedena po pogajanjih s sirskimi oblastmi.

Družina Asad si od svojega bega iz palače v Damasku s privatnimi letali in avtomobilskimi kolonami privošči razkošno življenje, kar dokazujejo objave na spletu.

Visoki turški diplomat, vojaški voditelji in obveščevalni šefi so obiskali Sirijo, da bi ocenili dogovor med oblastmi v Damasku in kurdskimi silami glede integracije Kurdov v sirsko vojsko. Srečali so se s sirskim predsednikom Ahmedom al-Sharaajem.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je po pogovorih z ameriškimi, katarskimi in egiptovskimi uradniki v Miamiju dejal, da Turčija pričakuje, da se bo druga faza dogovora o prekinitvi ognja v Gazi začela v začetku leta 2026. Fidan je na tiskovni konferenci v Damasku poudaril, da so se pogovori osredotočili na ovire pri napredovanju dogovora in da je prioriteta, da vodenje Gaze prevzame palestinska skupina.

Turčija je izrazila dvom o nameri kurdskih sil SDF, da se integrirajo v sirsko državo, in poudarila, da mora kurdska skupina razorožiti svoje sile. Turčija je tudi zagrozila z vojaško akcijo, če se kurdske sile ne bodo v celoti integrirale v sirsko vojsko.

Svet za varnost Združenih narodov je opravil zgodovinski obisk v Damasku, prvega po letu 1945. Grčija je poudarila, da obisk predstavlja močno sporočilo podpore za ponovno vključitev Sirije v mednarodno skupnost, ter pozvala k vključevanju in odgovornosti. Svet je bil seznanjen s stanjem v Siriji na seji v New Yorku, ki ji je sledila odprta predstavitev o misiji Sveta v Libanonu in Siriji.

Oboroženi zamaskirani elementi so na mednarodni cesti med Alepom in Damaskom izobesili zastave Islamske države in vzpostavili mobilne kontrolne točke na več mestih.

Združene države Amerike naj bi se pripravljale na vzpostavitev vojaške prisotnosti v letalski bazi v Damasku, domnevno za pospešitev varnostnega sporazuma med Sirijo in Izraelom. Ta poteza predstavlja nadaljnjo širitev ameriškega vojaškega vpliva na območju, kjer je Washington že povzročil veliko škode z neuspešnimi intervencijami. ZDA imajo trenutno približno 750 do 877 vojaških objektov v približno osemdesetih državah po vsem svetu.

Prihaja do zaostrovanja spora med skupino, znano kot "Sirijske demokratične sile" (QSD), in prehodno vlado te države. Usoda dvostranskega sporazuma, podpisanega 10. marca, je tako pod vprašajem.

Predsednik Donald Trump bo v sredo odpotoval v oporišče letalskih sil Dover v Delaware, kjer se bo udeležil slovesnega prenosa posmrtnih ostankov dveh pripadnikov Nacionalne garde Iowe, ki sta bila ubita v napadu v Siriji.

Po padcu režima naj bi Bašar al Asad z družino živel razkošno življenje v Rusiji, delno pa tudi v Združenih arabskih emiratih. Uči naj bi se ruščine in se pripravljal na vrnitev k poklicu oftalmologa. Nemški Spiegel poroča, da živi v luksuzni četrti blizu Moskve.

Po napadu v Siriji, ki ga ZDA pripisujejo Islamski državi, v katerem so bili ubiti dva ameriška vojaka in civilni prevajalec, je ameriški predsednik Donald Trump obljubil povračilne ukrepe. Po navedbah ameriškega centralnega poveljstva je skupino napadel osamljen strelec, ki so ga identificirali kot borca Islamske države.

V bližini Palmire v Siriji so bili v napadu ubiti dva ameriška vojaka in ameriški prevajalec, trije ljudje pa so bili ranjeni. Ameriške sile so bile napadene s strani pripadnikov IS. Pentagon je napovedal oster odgovor. Ameriški predsednik Trump je obljubil povračilne ukrepe.

Po smrti treh ameriških vojakov v napadu v Siriji je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bo ZDA odgovorila Islamski državi (ISIS) in se ji maščevala. Trump je izrazil žalost ob izgubi ameriških domoljubov in poudaril, da je bil napad ISIS usmerjen proti ZDA in Damasku.

Nekdanje lokacije tajnih služb sirskega predsednika Bašarja al Asada, kjer so izvajali teror nad političnimi nasprotniki, so postale prizorišča snemanja televizijskih serij in filmov. Snemanja potekajo na lokacijah, kot je vojaško letališče Mazeh blizu Damaska.

Kljub nenehnim kopenskim in zračnim napadom izraelskega režima na Sirijo, je izraelski minister izrekel vojno hujskaške izjave proti Damasku.

Sirija je v ponedeljek, 8. decembra, praznovala prvo obletnico padca režima Bašarja al-Asada z molitvami ob zori, vojaškimi paradami in govori, ki so dan označili kot začetek novega poglavja. Predsednik Ahmad al-Šaraa je vodil molitev v mošeji Umajad v Damasku. Al Jazeera je govorila s Sirijci, ki so praznovali obletnico padca dolgoletnega vladarja.

V Damasku je med praznovanjem prve obletnice menjave oblasti v Siriji prišlo do stampeda, v katerem je umrl najmanj en človek, okoli 260 pa je bilo poškodovanih, sporoča sirsko ministrstvo za zdravje. Med žrtvami je tudi 17-letnik, ki je umrl zaradi zadušitve v množici. Oblasti so prebivalcem priporočile, naj se izogibajo osrednjemu trgu Omajadov.

V Damasku so množičnimi zborovanji obeležili prvo obletnico konca brutalne diktature Bašarja al Asada. Ljudje so z zbiranjem in mahanjem v znak zmage proslavili padec dolgoletnega voditelja.

V Siriji so množice ljudi proslavljale prvo obletnico strmoglavljenja Bašarja al Asada. Po vsej državi so potekale vojaške parade, osrednja slovesnost pa je bila v Damasku, kjer se je dogodka udeležil tudi predsednik Ahmed al-Sharaa. Predsednik je obljubil, da bo država vstopila v novo fazo obnove, vredno njene preteklosti in sedanjosti, ter pozval ljudi k enotnosti.

V Damasku, glavnem mestu Sirije, je prišlo do več eksplozij. Ena od eksplozij se je zgodila na prometni ulici, medtem ko je bila druga bomba nameščena v parku blizu Trga Emevi. Po poročilih ni bilo smrtnih žrtev ali poškodovanih. Varnostne sile so preiskovale območje.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je na forumu v Dohi izjavil, da Izrael nadaljuje z napadi na Sirijo kljub prizadevanjem Damaska za stabilnost. Obtožil ga je, da s tem poskuša preusmeriti pozornost od dogajanja v Gazi in da ignorira njegove napore za regionalno stabilnost.

Teroristična organizacija PKK/YPG je v Siriji, na območjih pod svojim nadzorom, prepovedala javna praznovanja ob obletnici poskusa strmoglavljenja režima Bašarja al Asada, ki je potekal 7. in 8. decembra. Prepoved vključuje tudi uporabo pirotehničnih sredstev, medtem ko režimu nasprotni protesti potekajo v Damasku in drugih regijah.

Evropska agencija za azil (EUAA) je ocenila, da se je varnostna situacija v Siriji bistveno izboljšala, kar je pomembna podlaga za odločitve sodišč. Avstrija je bila prva država EU, ki je začela izvajati neposredne deportacije v Sirijo, kar je sprožilo presenečenje po Evropi. Sedaj več držav razmišlja o tem, da bi sledile Avstriji pri deportacijah sirskih državljanov.

Libanonski predsednik Joseph Aoun je pozval delegacijo Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN), naj pritisne na Izrael, da spoštuje enoletno premirje in podpre prizadevanja libanonske vojske za razorožitev Hezbolaha. Aoun je poudaril, da so pogovori o prekinitvi ognja z Izraelom namenjeni predvsem zaustavitvi izraelskih napadov na libanonskem ozemlju. Kljub premirju iz novembra 2024, ki naj bi končalo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom, Izrael nadaljuje z napadi.

Predsednik Trump je poslal kratko, ročno napisano pismo sirskemu predsedniku Ahmedu al-Sharaaju, nekdanjemu voditelju Al-Kaide, ki je s svojo skupino džihadistov, znano kot Hayat Tahrir al-Sham (HTS), pred skoraj enim letom prevzel oblast v Damasku. V pismu je Trump zapisal: "Ahmed, ti boš velik voditelj – in Združene države ti bodo pomagale!"

Predstavniki 15 držav članic Varnostnega sveta ZN so prispeli v Sirijo na prvi obisk te vrste. V Damasku so si ogledali uničenje v okrožju Džobar. Predvideni so sestanki s sirskimi uradniki, predstavniki civilne družbe in komisijami za ugotavljanje dejstev o dogodkih v provinci Latakija in As-Suvajdi, pa tudi srečanje z namestnico posebnega odposlanca ZN za Sirijo, Nadžat Rušdi. Obisk poteka v času naraščajočega mednarodnega priznanja suverenosti in enotnosti Sirije.

Izraelske sile se vse bolj utrjujejo v Siriji, pri čemer Benjamin Netanjahu zahteva demilitarizirano "cono varovanja", ki bi segala do Damaska. Po padcu nekdanjega sirskega predsednika je Izrael prekinil sporazum iz leta 1974 o tamponski coni in razširil svojo zasedbo sirskega ozemlja. Od lanskega leta je Izrael večkrat napadel Sirijo, zdaj pa želi Tel Aviv ustvariti dejstva na terenu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je kljub prizadevanjem voditelja skupine Hajat Tahrir al-Šam, Abu Mohameda al-Džulanija, za vzpostavitev odnosov z Izraelom, poudaril, da si bo Izrael še naprej prizadeval za razorožitev južne Sirije.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost na dogovor s Sirijo, pod pogojem, da Sirija vzpostavi demilitarizirano varnostno cono južno od Damaska do gore Hermon. ZDA naj bi pritiskale na Sirijo in Izrael, da bi sklenili varnostni pakt, ki bi lahko vključeval umik izraelskih sil z zasedenega sirskega ozemlja.

V petek je Izrael v mestu Beit Jinn v sirijski provinci Damask ubil najmanj 13 ljudi, med njimi dva otroka. Do napada je prišlo po tem, ko so se domačini uprli vdoru izraelske vojske.

Libanonska šiitska skupina Hezbolah je sporočila, da si pridržuje pravico do odziva na izraelski atentat na svojega vojaškega poveljnika Haitama Alija Tabatabaija, ki je bil ubit v izraelskem napadu na južnem obrobju Bejruta. Namestnik generalnega sekretarja Hezbolaha, Naim Kasem, je dejal, da gre za očitno agresijo in da bo Hezbolah odločil, kdaj bo odgovoril.

Katar je ostro obsodil izraelski napad na območje Beit Jinn v okolici Damaska, v katerem so bili ubiti civilisti. Katarsko zunanje ministrstvo je napad označilo za očitno kršitev suverenosti Sirije ter mednarodnega in humanitarnega prava. Katar poziva k odgovornosti za dejanja.

Sirski državni mediji so poročali, da je v izraelskem napadu na vas Beit Džinn na jugu Sirije prišlo do »strašnega masakra«, pri čemer naj bi bili žrtve civilisti, vključno z ženskami. Izraelska vojska se na navedbe o civilnih žrtvah še ni odzvala.

Hamas se je odzval na napad izraelskih sil na Beit Jen v podeželju Damaska, pri čemer je to označil za del destabilizacijske politike Tel Aviva v regiji.

Izraelski vojaki so izvedli racijo v Beit Jinnu na jugu Sirije, pri čemer je bilo ubitih 13 ljudi, med njimi tudi otroci. Izrael je dejal, da je racijo izvedel, da bi prijel več ljudi, ki jih obtožuje načrtovanja napadov. Arabske države so obsodile izraelski napad na Sirijo, ki ga ocenjujejo kot kršitev suverenosti. Vojska je vrnila izraelske naseljence, ki so vdrli na sirsko ozemlje.

Palestinski Islamski Džihad (PIJ) naj bi krepil svojo vojaško prisotnost v Siriji, zlasti okoli palestinskih begunskih taborišč v Damasku. Gibanje je zanikalo izraelske trditve o povečani vojaški prisotnosti in opozorilo, da gre za poskus sejanja razdora in spodbujanja sovražnosti proti Palestincem.

Sirski organ za civilno letalstvo je podpisal koncesijske pogodbe z mednarodnim konzorcijem, ki ga vodi katarski UCC Holding, za razvoj, širitev in upravljanje mednarodnega letališča v Damasku. Pogodbe, vredne 4 milijarde dolarjev, vključujejo tudi sodelovanje turških podjetij Cengiz in Kalyon ter ameriškega podjetja Assets. Razširjeno letališče bo postalo ključno vozlišče, ki bo povezovalo Sirijo s svetom.