Ekvadorske oblasti so v ponedeljek uradno napovedale začetek tesnega sodelovanja in izmenjave obveščevalnih podatkov z evropskim centrom MAOC-N (Maritime Analysis and Operations Centre-Narcotics). Partnerstvo je usmerjeno v okrepljen nadzor nad pomorskimi potmi, s posebnim poudarkom na zalivu Guayaquil, ki predstavlja ključno točko za izvoz prepovedanih substanc. Glavni cilj te iniciative je zmanjšanje nezakonitega pretoka drog, predvsem kokaina, proti državam Evropske unije. Center MAOC-N s sedežem v Lizboni bo Ekvadorju nudil strokovno pomoč pri zbiranju informacij, analizi in nadzoru pomorskega prometa. Institucija že od leta 2007 deluje kot vozlišče za usklajevanje policijskih, carinskih in vojaških organov iz različnih držav, vključno s Francijo, Španijo, Veliko Britanijo, Kolumbijo in Brazilijo. Za Ekvador tovrstna mednarodna pomoč predstavlja ključen korak pri obvladovanju notranje varnostne krize, ki jo povzročajo močni mamilarski karteli. Ekvador se je v zadnjih letih preobrazil v osrednje strateško središče za mednarodno trgovino z drogami, saj služi kot glavno izvozno okno za kokain, proizveden v sosednjih državah, Kolumbiji in Peruju. Predsednik Daniel Noboa je zaradi naraščajočega nasilja in rekordnih količin zaseženih drog – leta 2025 so oblasti zasegle približno 227 ton prepovedanih substanc – napovedal neizprosen boj proti tolpam, ki vključuje strožjo zakonodajo in okrepljeno mednarodno varnostno sodelovanje.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Po zajetju Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike so se odzvali različni evropski voditelji. Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo in pozval k mirnemu prehodu oblasti pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie. Daniel Noboa, predsednik Ekvadorja, je prav tako pozdravil ameriško operacijo. Vlada Venezuele pa je Macronove izjave, ki podpirajo prehod pod vodstvom opozicijskega voditelja Urrutie, označila za "nesramne". Giorgia Meloni je izrazila dvome glede ameriške vojaške akcije.

Po zajetju Nicolása Madura so se oglasili različni akterji. Venezuelska podpredsednica je zahtevala izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores po ameriškem bombardiranju in zajetju. FMLN je obsodil vojaške akcije proti Venezueli in zahteval Madurjevo izpustitev, medtem ko je Srednjeameriški parlament pozval k mirnemu prehodu oblasti. V Venezueli je po odstavitvi Madura napeto vzdušje, medtem ko so v Venezueli potekala praznovanja.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

Donald Trump je napovedal, da bi njegova administracija podprla izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega jedrskega sporazuma. Prav tako je dejal, da »zelo resno« razmišlja o prodaji letal F-35 Turčiji. Poleg tega se je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom znašel v preizkušnji njegov mirovni načrt za Ukrajino.

Sodišče v Guayaquilu je obsodilo 16 vojakov zaradi prisilnega izginotja štirih mladoletnikov, starih med 11 in 15 let. Vojaška patrulja jih je ustavila 8. decembra 2024, njihova trupla pa so bila najdena sežgana.

Novoizvoljeni predsednik Čila, José Antonio Kast, je obiskal Ekvador, kjer se je srečal s predsednikom Danielom Noboo. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi vezi med državama, s poudarkom na varnostnih in trgovinskih vprašanjih. To je bilo Kastovo drugo mednarodno potovanje po izvolitvi.

Predsednik José Jerí je prispel v Quito na XVI. dvostransko srečanje med Ekvadorjem in Perujem. Srečal se je z Danielom Noboo, da bi razpravljal o varnosti, nezakonitem rudarjenju in čezmejnem onesnaževanju. Državi želita okrepiti sodelovanje na področju varnosti in mejnih vprašanj.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva in ji grozi aretacija. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Direktor norveškega Nobelovega inštituta je dejal, da Machado ni bila v norveški prestolnici, saj se skriva že od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu. Organizatorji so potrdili, da je Machado na varnem in da bo v Oslu, vendar ni mogla zapustiti države, ker bi jo obravnavali kot begunko.

Ana Corina Sosa Machado, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir. Uradniki so sporočili, da Maria Corina Machado ne bo prisotna na slovesnosti.

Nobelov inštitut je potrdil, da venezuelska Nobelova nagrajenka María Corina Machado zaradi groženj s strani venezuelskega režima ni prišla na podelitev Nobelove nagrade za mir v Oslo. Namesto nje jo je zastopala hči.

Ekvador je na referendumu zavrnil predlog, ki bi omogočil vrnitev tujih vojaških baz v državo. To je bil velik udarec za predsednika Daniela Noboo, ki si je prizadeval za spremembo ustave. Od leta 2008 v državi ni bilo več tujih vojaških baz.

Ekvadorski volivci so na referendumu zavrnili predloge predsednika Daniela Noboe za pravne reforme in novo ustavo. Ta izid predstavlja velik politični udarec za Noboa, potem ko je bil ponovno izvoljen.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je na referendumu doživel hud poraz, saj so volivci zavrnili vse štiri predloge, vključno z ustanovitvijo ustavodajne skupščine in namestitvijo tujih vojaških baz. Večina volivcev je nasprotovala tudi odpravi financiranja političnih strank iz državnega proračuna in zmanjšanju števila poslancev v državnem zboru.

Ekvadorski volivci so na referendumu zavrnili predlog za vzpostavitev tujih vojaških baz na svojem ozemlju. Približno 60 odstotkov volivcev je glasovalo proti odpravi prepovedi, kar predstavlja udarec za predsednika Daniela Noboo, ki je želel baze za boj proti kriminalu, povezanem z drogami.

Ekvadorski volivci so na referendumu množično zavrnili vrnitev ameriških vojaških baz v državo. To predstavlja velik politični udarec za predsednika Daniela Noboo, ki je naklonjen Donaldu Trumpu.

V Španiji so aretirali Wilmerja Chavarrío, znanega kot 'Pipo', vodjo Los Lobos, največje in najmočnejše kriminalne združbe v Ekvadorju. Aretacija je bila izvedena v Malagi, Španija. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil aretacijo 'Fita', vodje Los Lobos.

V Ekvadorju je bilo več kot 13,9 milijona volivcev pozvanih, da na referendumu glasujejo o štirih vprašanjih, ki bodo določila politično prihodnost države. Referendum je vključeval odločanje o novi ustavi in prisotnosti tujih vojaških baz.

Ekvadorska vlada je napovedala znižanje cen bencina Extra in Ecopaís za sedem centov na galono. Nova cena bo veljala od 12. novembra 2025, pri čemer bo cena galone znašala 2,84 USD, medtem ko je bila prej 2,91 USD.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil, da bo spremljal venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado na slovesnosti ob podelitvi Nobelove nagrade za mir v Norveški. Noboa je sprejel osebno povabilo Machadove, ki je nagrado prejela za svoje prizadevanje za demokracijo.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je potrdil premestitev 300 zapornikov v nov zapor, tik pred referendumom in ob napetostih v kazenskem sistemu po nedavnem pokolu v zaporu. Ta poteza je bila interpretirana kot demonstracija moči.

V ekvadorskih zaporih je prišlo do izbruha nasilja, v katerem je umrlo 31 ljudi, 27 pa so jih našli obešenih. Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je napovedal premestitev 300 visoko tveganih zapornikov v nov maksimalno varovan zapor. Ekvadorski zapori so zaradi prenatrpanosti, korupcije in šibkega nadzora med najnevarnejšimi v Latinski Ameriki.

Število smrtnih žrtev v izgredih v ekvadorskem zaporu je naraslo na 31. Oblasti so potrdile, da je 27 zapornikov umrlo zaradi zadušitve. Do izgredov je prišlo ob premestitvi zapornikov v nov, strogo varovan zapor.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa bo v petek potoval v Bolivijo na inavguracijo novoizvoljenega predsednika Rodriga Paza, ki bo nasledil Luisa Arceja. Ekvador je ob tem potrdil svojo zavezo nadaljnjemu krepitvi sodelovanja z Bolivijo.

Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, in ekvadorski predsednik Daniel Noboa sta obiskala letalsko šolo 'Cosme Rennella' v Salinasu. Namen obiska je bila ocena območja za morebitno ameriško bazo, kar kaže na krepitev sodelovanja med državama.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je razglasil izredno stanje v petih provincah in več kantonih države, vključno z Guayasom in Manabíjem, zaradi resnih notranjih nemirov in vala nasilja.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je odpravil odloke, ki so vzdrževali izredne razmere v desetih provincah. Razlog za to so bili močni protesti, ki so izbruhnili po umiku subvencij za dizelsko gorivo, kar je povzročilo kritike predvsem med domorodnim prebivalstvom. Izredne razmere so bile uvedene kot odziv na te proteste.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je izjavil, da je bil tarča poskusa zastrupitve. Neznani storilec naj bi mu na javnem dogodku podaril čokolado in marmelado, ki sta bili okuženi s kemikalijami. Noboa je za CNN povedal, da so v sladkarijah našli tri "zelo koncentrirane" strupene snovi, kar naj ne bi bilo naključje.

Konfederacija avtohtonih narodnosti Ekvadorja (Conaie) je sporočila, da končuje stavko, ki je trajala en mesec. Stavka je bila organizirana v znak protesta proti odpravi subvencij za dizelsko gorivo in druge zahteve. Odločitev je bila sprejeta po opozorilu predsednika Daniela Noboe in zatrtju protestov s strani vlade. Gibanje obljublja, da bo nadaljevalo z »organskim odporom« proti politikam Daniela Noboe.

V torek zvečer je v ekvadorskem mestu Guayaquil eksplodiralo vozilo pred nakupovalnim centrom, pri čemer je ena oseba umrla, več pa jih je bilo ranjenih. Guverner je dogodek označil za namerni napad. Eksplozija se je zgodila na prometni nakupovalni ulici. Preiskava dogodka je v teku.

V Ekvadorju so izbruhnili nasilni protesti v Quitu zaradi visokih cen goriva, pri čemer so se protestniki spopadli s policijo, ki je uporabila solzivec. Proteste je sprožila avtohtona organizacija, usmerjeni pa so proti predsedniku države. Medtem so v Muridkeju v Pakistanu policisti razgnali podpornike stranke TLP, pri čemer so bili štirje ubiti in 56 ranjenih. Protestniki so zažgali približno 40 vladnih in zasebnih vozil, kar je povzročilo veliko škodo.

V Ekvadorju potekajo obsežni protesti, ki jih je sprožila odločitev predsednika Daniela Noboe o zmanjšanju subvencij za gorivo, kar je povzročilo dvig cen dizla. Vozniki avtobusov so že skoraj tri tedne v stavki, jezni kmetje pa postavljajo cestne zapore. Največja avtohtona skupina v državi, CONAIE, je organizirala proteste proti Noboovi odločitvi.

V Ekvadorju so po protestih zaradi ukinitve subvencij za gorivo aretirali pet oseb zaradi domnevnega poskusa atentata na predsednika Daniela Noboo. Med protesti so protestniki napadli predsedniško vozilo s kamenjem, pojavljajo pa se tudi poročila o streljanju. Minister za energijo je dejal, da je okoli 500 ljudi metalo kamenje v Noboovo kolono vozil.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je preživel poskus atentata, ko so streljali na njegovo kolono v provinci Cañar. V Bostonu pa so protestniki, ki podpirajo Hamas, po nasilnem spopadu s policijo dobili visoke varščine. Kristi Noem je kritizirala protestnike v Portlandu, kjer jo je nekdo zasmehoval v kostumu piščanca.

Tožilci v Portlandu v Oregonu so opustili obtožbe zoper desničarskega novinarja in vplivneža na družbenih omrežjih Nicka Sortorja, ki je bil aretiran med protestom pred centrom za priseljevanje in carino (ICE). Sortor je bil aretiran zaradi obtožb o kršitvi javnega reda, vendar so se tožilci odločili, da ne bodo nadaljevali z obtožbami. Namesto tega naj bi se osredotočili na preiskavo napada nanj med protestom.

V Ekvadorju so po napadu protestnikov na konvoj predsednika Daniela Noboe aretirali pet ljudi. Protestniki so na predsedniško vozilo metali kamenje, vendar Noboa ni bil poškodovan. Vlada v Quitu je sporočila, da so aretacije povezane z domnevnim poskusom atentata na predsednika.

V Bostonu je prišlo do nasilja med pro-palestinskimi protestniki, pri čemer so bili poškodovani štirje policisti, aretiranih pa je bilo 13 oseb. V Chicagu velika porota ni potrdila obtožnice proti paru, aretiranem med protestom pred poslopjem ICE, zaradi domnevnega napada na policiste, zato je Ministrstvo za pravosodje umaknilo obtožbe. Zvezna tožilka je bila nezadovoljna, ker ni uspela doseči obtožnice proti protestniku, ki ga je aretiral ICE.

V Ekvadorju že tretji teden potekajo protesti proti vladnim ukrepom Daniela Noboe, zaradi česar je vlada razglasila izredno stanje. Avtohtono prebivalstvo grozi z radikalizacijo protestov. Južna Koreja je zaradi naraščajočih varnostnih tveganj zvišala opozorilo glede potovanj v Ekvador, razen za območja, ki so že bila pod drugim nivojem opozorila.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je bil tarča napada s kamenjem in streli na njegovo kolono v provinci Cañar, ki ga vlada označuje za poskus atentata. Do napada je prišlo med protesti zaradi ukinitve subvencij za dizelsko gorivo. Med protesti je bil ubit domorodski branilec zemlje, protesti pa so se razširili po vsej državi.

Ekvadorska vlada je sporočila, da je bil predsednik Daniel Noboa tarča poskusa atentata, ko je bila njegova kolona vozil napadena s kamni in streli med protesti v provinci Cañar. Minister za okolje in energijo Inés Manzano je vložil kazensko prijavo. Pet ljudi je bilo aretiranih v povezavi z incidentom, ki se je zgodil med protesti avtohtonih prebivalcev zaradi vladne odločitve o zvišanju cen goriva.

Hamas je izstrelil rakete na izraelsko mesto Netiv HaAsara, ki je bilo napadeno že 7. oktobra 2023. V New Yorku so potekali protesti v spomin na talce, ki jih zadržuje Hamas, in proti izraelski kampanji v Gazi. Med pro-palestinskim protestom v New Yorku je aktivist vihtel zastavo Hamasa. V Hyderabadu so protestirali proti izraelskemu bombardiranju Gaze in palestinskih ozemelj ob drugi obletnici vojne med Izraelom in Hamasom. V Londonu je bil aretiran protestnik, ki je recitiral pesem o umorjeni palestinski deklici.

Po nasilnih protestih proti ICE v Portlandu in Chicagu je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem izrazila podporo zveznim agentom in obsodila "nasilne anarhiste". Republikanska stranka Oregona se je znašla pod plazom kritik, ker je za utemeljitev napotitve vojske v Portland uporabila ponarejeno sliko, sestavljeno iz fotografij iz Južne Amerike. Novinarske organizacije v Chicagu so tožile Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) in ICE zaradi domnevne prekomerne uporabe sile med protesti.

V Chicagu je mejna patrulja ustrelila žensko med protestom. Sodnik je izpustil dva osumljenca, obtožena napada na vozilo ameriške carinske in mejne patrulje. V Ekvadorju je predsednik Daniel Noboa preživel poskus atentata, ko so streljali na njegovo kolono.

V Italiji je Giuseppe Conte napadel premierko Meloni, na kar se je odzvala stranka Bratje Italije. Maurizio Landini je sklical splošno stavko zaradi dogodkov v Flotilli, opozicijski voditelji pa so protestirali proti Giorgii Meloni. Na Madagaskarju predsednik Andy Rajoelina trdi, da so protesti, ki so jih spodbudile težave z vodo in elektriko ter obtožbe o korupciji, poskus državnega udara. Mladi zahtevajo njegov odstop, protesti pa potekajo že od 25. septembra.

V Ekvadorju je bil med protesti proti visokim življenjskim stroškom in vladnim ukrepom ubit avtohtoni zagovornik zemljišč Efraín Fueres. Fueres je bil ustreljen v Cotacachiju, medtem ko je protestiral. Poleg tega je bilo med nasilnimi protesti zaradi cen goriva zajetih 17 vojakov. Protesti so se razplamteli zaradi nezadovoljstva nad gospodarsko politiko in zatiranjem okoljskih aktivistov.

Predsednik Madagaskarja Andry Rajoelina je razpustil vlado zaradi večdnevnih protestov mladih zaradi ponavljajočih se prekinitev oskrbe z vodo in elektriko. V Maroku so se protesti razširili, pri čemer je policijsko vozilo poškodovalo protestnika. V Agadirju v Maroku so izbruhnili nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

V Ekvadorju so se ponovno začeli protesti in socialne mobilizacije zaradi nepriljubljenih gospodarskih ukrepov, ki jih je sprejela neoliberalna vlada Daniela Noboe. Proteste je sprožila odločitev vlade o odpravi subvencij za dizelsko gorivo, kar je povzročilo nezadovoljstvo med kmeti, prevozniki, avtohtonim prebivalstvom in mestnimi delavci. Konfederacija avtohtonih narodnosti Ekvadorja (CONAIE) je pozvala k nedoločenemu nacionalnemu stavki.

Ustavno sodišče Ekvadorja je odobrilo izvedbo referenduma o ustanovitvi ustavne skupščine, ki jo je predlagal Daniel Noboa. Glasovanje bo potekalo 16. novembra. Sodišče je ocenilo, da so popravki, ki jih je zahtevalo od vlade, bili ustrezno izvedeni. Referendum bo odločal o tem, ali se bo ustanovila ustavna skupščina, ki naj bi pripravila novo ustavo z ostrejšimi zakoni proti narkokartelom.

Pritožbeno sodišče v Kišinjevu je sprejelo zahtevo Fadeia Nagacevschi, predstavnika stranke 'Inima Moldovei', za preverbo ustavnosti določenih določb zakona o političnih strankah. Sodišče je tako odgovornost za odločitev o izključitvi stranke iz volilne tekme preneslo na ustavno sodišče. Ministrstvo za pravosodje namreč na podlagi te določbe zahteva začasno ukinitev delovanja stranke.