Dina Boluarte je vložila zahtevo za zaščito pravic pri sodišču, s katero želi razveljaviti resolucijo kongresa, ki jo je razglasila za trajno moralno nesposobno. Zahteva tudi vrnitev postopka na prejšnjo raven zaradi kršitve pravilnega postopka.

Perujski predsednik Jose Jeri je razglasil izredno stanje v Limi in Callao po tednih protivladnih protestov in naraščajočega nasilja. Izredno stanje vladi omogoča, da na ulice pošlje vojsko, omeji svobodo zbiranja in druge pravice.

Peru se sooča z nadaljnjo politično nestabilnostjo, ki jo zaznamujejo nasilni protesti. Kljub nedavni odstavitvi predsednice Dine Boluarte in imenovanju Joséja Jerija za novega predsednika, protesti ne pojenjajo. Tisoči Perujski protestniki zahtevajo Jerijev odstop in razpustitev kongresa, kar kaže na globoko nezadovoljstvo znotraj države. Peru je v zadnjem desetletju zamenjal že šest predsednikov, kar kaže na kronično politično krizo.

V Limi so izbruhnili nasilni protesti, ki so jih vodili mladi in zahtevali odstavitev novoimenovane vlade. Protesti so se zgodili teden dni po inavguraciji začasnega predsednika Joséja Jeríja. V spopadih je umrl en človek, več kot sto ljudi je bilo poškodovanih, večinoma policistov. Vlada je razglasila izredne razmere.

Protesti v Peruju, ki so se začeli pred mesecem dni zaradi pokojnin in plač mladih, so se razširili na širša vprašanja, kot sta kriminal in korupcija. Predsednik Jerí se je odzval na pritisk in dejal, da je njegova odgovornost ohranjati stabilnost države. Njegova vlada se sooča s poskusom nezaupnice le nekaj dni po prevzemu položaja.

Perujsko sodišče je zavrnilo zahtevo za 36-mesečno prepoved izstopa iz države za nekdanjo predsednico Dino Boluarte, ki je pod preiskavo zaradi pranja denarja. Tožilstvo je zahtevalo prepoved, vendar jo je sodišče zavrnilo. Sodišče sicer še vedno obravnava eno od dveh zahtevkov za prepoved izstopa, ki ju je vložilo tožilstvo proti Boluartejevi.

V Peruju je José Jerí imenoval Vicenteja Tiburcia za novega ministra za notranje zadeve, ki je zamenjal Carlosa Malaverja. Tiburcio je bil februarja 2022 imenovan za generala policije. Poleg tega je Jerí imenoval Wilderja Sifuentesa Quilcateja za novega ministra za stanovanja, gradbeništvo in sanitarne zadeve, ki je zamenjal Duricha Whittemburyja.

V Pakistanu se nadaljujejo politične napetosti. Guverner province Khyber Pakhtunkhwa, Faisal Karim Kundi, se je srečal z voditeljem stranke JUI-F, Maulana Fazlom, da bi razpravljala o političnem ozračju po odstopu premierja. Hkrati so v senatu potekali protesti poslancev stranke PTI, ki so zahtevali odstop podpredsednika Syedaala Khana Nasarja zaradi domnevne nepristranskosti, kar je ohromilo delo parlamenta.

Po hitri odstavitvi Dine Boluarte je José Jerí, 38-letni odvetnik in kongresnik, prisegel kot začasni predsednik Peruja. Jerí je ob prevzemu položaja napovedal, da bo vodil prehodno vlado, ki bo temeljila na empatiji.

Perujska fiskalna služba je vložila zahtevo za 36-mesečno prepoved izstopa iz države za nekdanjo predsednico Dino Boluarte. Zahteva je bila podana v okviru dveh ločenih preiskav, ki so se ponovno aktivirale po njeni odstavitvi s položaja. Fiskalna služba je zahtevala 18 in 36 mesecev prepovedi izstopa za nekdanjo predsednico, ki jo je kongres odstavil prejšnji četrtek.

V Združenem kraljestvu je sodišče ponovno potrdilo globo v višini 7,5 milijona funtov (10 milijonov dolarjev) proti podjetju Clearview AI zaradi kršenja predpisov o varstvu podatkov s strganjem biometričnih podatkov obraza s spletnih strani. Filipinska komisija za zasebnost (NPC) je odredila podjetju Tools for Humanity, da ustavi vse operacije obdelave podatkov v državi zaradi kršitev pravil o biometričnih podatkih. Amnesty International je pozvala škotsko vlado, naj prepove uporabo prepoznave obraza v živo za organe pregona, saj to tehnologijo opisuje kot obliko množičnega nadzora.

Perujski kongres je v hitrem postopku odstavil predsednico Dino Boluarte. Po odstavitvi je vodenje države začasno prevzel predsednik kongresa José Jerí. Država se sooča s politično in socialno krizo.

Po odstavitvi Dine Boluarte s strani perujskega kongresa je Jose Jeri prisegel kot novi predsednik Peruja. Jeri je nasledil Boluarte, ki je bila opisana kot ena najbolj osovraženih voditeljic na svetu.

Južnokorejski tožilci so obtožili voditeljico Cerkve zedinjenja, Hak Ja Han, zaradi obtožb, ki vključujejo podkupovanje, poneverbo in prirejanje dokazov. Obtožbe so povezane z nekdanjo prvo damo in predstavnikom vladajoče stranke.

Perujski kongres je v hitrem postopku odstavil predsednico Dino Boluarte zaradi krize z negotovostjo in jo nadomestil z dosedanjim vodjo zakonodajne veje oblasti, Joséjem Jeríjem. Jerí je ob prevzemu obljubil prehodno obdobje do volitev leta 2026.

Juan Manuel Cavero Solano je prisegel kot novi minister za pravosodje in človekove pravice v Peruju, s čimer je zamenjal Juana Joséja Santiváñeza. Cavero je pred tem deloval kot vodja kabineta svetovalcev v tem sektorju. Slovesnost je potekala v vladni palači, prisoten pa je bil tudi njegov predhodnik Santiváñez.

Na Madagaskarju so protesti mladih dosegli vrhunec s smrtnimi žrtvami, zaradi česar je predsednik Andry Rajoelina razpustil vlado. Nemiri so zahtevali 22 življenj in več kot 100 poškodovanih. Rahul Gandhi je obtožil premierja Narendra Modija, da je "izdal" prebivalce Ladakha, in zahteval preiskavo smrti štirih protestnikov.

V Indiji so protesti v vzhodnem Ladaku, ki so izbruhnili zaradi gladovne stavke za državnost in ustavne zaščite, eskalirali v nasilje, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe. V Bangladešu so med protestom zaradi posilstva najstnice v Khagrachhariju izbruhnili spopadi, v katerih so bili ubiti trije ljudje, štirje pa so bili ranjeni. V Peruju je bilo v protikorupcijskih protestih proti vladi Dine Boluarte ranjenih najmanj 19 ljudi, vključno s policistom.

Predsednik Madagaskarja Andry Rajoelina je razpustil vlado zaradi večdnevnih protestov mladih zaradi ponavljajočih se prekinitev oskrbe z vodo in elektriko. V Maroku so se protesti razširili, pri čemer je policijsko vozilo poškodovalo protestnika. V Agadirju v Maroku so izbruhnili nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami.

V Indiji so protesti v vzhodnem Ladaku, ki so izbruhnili zaradi lakote in zahtev po državnosti in ustavnih zaščitah, prerasli v nasilje, pri čemer so umrle štiri osebe. V Peruju je bilo v protestih proti vladi in kongresu ranjenih najmanj 19 ljudi, vključno s policistom. V Bangladešu so med protesti zaradi posilstva najstnice v Khagrachhariju v spopadih umrle tri osebe, štiri pa so bile ranjene, pri čemer je bilo poškodovanih tudi 11 vojakov in novinarjev.

V Pakistanu so protesti za boljše upravljanje zahtevali smrtno žrtev in več deset poškodovanih, potem ko je pakistanska policija streljala na protestnike v Muzaffarabadu, pri čemer sta bila ubita najmanj dva človeka, 22 pa jih je bilo ranjenih. Protesti so izbruhnili tudi v Dadyalu in drugih območjih pod pakistansko upravo v Kašmirju, kjer so oboroženi militanti, ki jih podpira pakistanska vojska, streljali na civiliste, ki so zahtevali osnovne pravice. Lokalne akcijske skupine so pozvale k obleganju Muzaffarabada. V Ladakhu so med protesti, ki so zahtevali državnost, aretirali Sonama Wangchuka.

V Peruju je prišlo do protestov, ki jih vodi generacija Z, zaradi pokojninskih reform in obtožb o korupciji proti predsednici Dini Boluarte. Protesti so se začeli 20. septembra in se nadaljevali s spopadi s policijo v Limi, pri čemer je bilo ranjenih več protestnikov, policistov in novinarjev. Nezaupanje v vlado se stopnjuje tudi zaradi porasta organiziranega kriminala in izsiljevanj.

Članki pokrivajo širok spekter tem, od polemik v intelektualnih krogih glede političnih stališč do odzivov na mednarodne dogodke. V Španiji se pojavljajo kritike na račun mednarodne pozicije PP (Partido Popular). V Italiji minister Tajani odgovarja na kritike glede izbire glasbe v televizijskih programih, pri čemer poudarja pomen svobode izražanja. V Peruju je bil izpostavljen govor Dine Boluarte v Združenih narodih, ki je sprožil mešane odzive. V Združenih državah Amerike je poudarjena prisotnost nasilja v politiki in vloga orožja, medtem ko se pojavljajo predlogi za nagrade skrajnim aktivistom. Izrael se spominja tragedije 7. oktobra in obsoja dejanja Hamasa.

V Peruju so mladi znova protestirali proti predsednici Dini Boluarte zaradi pokojninske reforme in korupcije. Protesti so se sprevrgli v spopade s policijo, v katerih je bilo ranjenih več policistov, protestnikov in novinarjev. V Italiji je prišlo do spopadov med propalestinskimi protestniki in policijo v Torinu, pri čemer je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Protesti so del širših demonstracij po državi pred velikim shodom, načrtovanim v Rimu.

Na Nizozemskem je izbruhnilo nasilje na protimigrantskem protestu v Haagu. V ZDA je bil izdan nalog za aretacijo moškega, ki je streljal v bližini Rapson Halla na Univerzi v Minnesoti. Na Filipinih poteka senatna preiskava o nekvalitetnih protipoplavnih projektih, povezanih z domnevnim podkupovanjem, medtem ko so se pojavile obtožbe o spodbujanju nasilja med protikorupcijskimi protesti. Simbol manga One Piece pa je postal simbol protestnega gibanja generacije Z v Aziji.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v New York, kjer bo sodeloval na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Njegov kabinet je sporočil, da bo Vučić udeležence nagovoril v sredo, 24. septembra, in opravil številna bilateralna srečanja.

Juan José Santiváñez je bil imenovan za novega ministra za pravosodje in človekove pravice v Peruju. Predsednica Dina Boluarte je Santiváñeza uradno imenovala na položaj na slovesnosti v vladni palači. Santiváñez se na to mesto vrača po tem, ko je bil že minister za notranje zadeve, njegovo imenovanje pa sovpada s preventivnim priporom proti Martinu Vizcarri.

Perujski ustavni tribunal je ugodil zahtevi izvršne oblasti in odredil prekinitev preiskav proti predsednici Dini Boluarte do konca njenega mandata, ki se izteče 28. julija 2026. Vodja kabineta Eduardo Arana je pozdravil odločitev in poudaril pomen zaščite predsedniške institucije. Kljub temu bodo preiskave po koncu njenega mandata nadaljevane.

Podpredsednik ZDA Vance je izjavil, da bi morala Evropa nositi največji del bremena glede varnostnih jamstev za Kijev. Madžarski premier Viktor Orban nasprotuje vstopu Ukrajine v EU. Ukrajina bo to zimo začela množično proizvajati rakete dolgega dosega "Flamingo". Ruski zunanji minister je ponovil, da bi bilo nameščanje evropskih vojakov v Ukrajino nesprejemljivo za Rusijo.

Perujsko ustavno sodišče je razsodilo v prid predsednice Dine Boluarte in odredilo takojšnjo ustavitev vseh preiskav proti njej. Sodišče je ugodilo zahtevi izvršne oblasti proti državnemu tožilstvu in sodstvu, s čimer je začasno ustavilo preiskave, dokler Boluartejeva opravlja funkcijo predsednice.

Perujska predsednica Dina Boluarte je obiskala otok Santa Rosa v Amazoniji, ki je predmet spora s Kolumbijo, in poudarila, da je ozemlje nesporno perujsko. Njen obisk sledi diplomatskim napetostim s Kolumbijo, potem ko je kolumbijski predsednik Gustavo Petro izrazil dvome o perujski suverenosti nad otokom. Boluarte je zatrdila, da Peru ne bo odstopil niti centimetra ozemlja, ki ga imajo za enako perujsko kot krompir in Machu Picchu. Metropolitanski svet Lime je Petru odvzel medaljo mesta zaradi njegovega stališča. Peru vztraja, da je Santa Rosa perujska na podlagi mednarodnih pogodb, ki določajo meje s Kolumbijo.

Predsednica Peruja, Dina Boluarte, je obiskala okrožje Santa Rosa v Loretu, ki se nahaja ob meji s Kolumbijo. Obisk se je zgodil v času diplomatskih napetosti med Perujem in Kolumbijo glede amazonskega spora. Pričakovanja glede obiska so bila visoka, Boluarte pa je spremljala tudi njena ministrska ekipa. Predsedničin obisk v Santa Rosi je potekal v okviru uradnih aktivnosti.

Predsednica Dina Boluarte je kljub pozivom Medameriškega sodišča za človekove pravice sprejela zakon o amnestiji, ki jo podeljuje vojakom, policistom in civilistom, obtoženim kršitev človekovih pravic. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice, Volker Türk, je ponovno izrazil zaskrbljenost in opozoril, da zakon predstavlja korak nazaj pri zagotavljanju pravice.

Perujska predsednica Dina Boluarte je podpisala zakon o amnestiji, ki zajema vojake, policiste in paravojaške enote, vpletene v zločine med državljansko vojno med letoma 1980 in 2000, v kateri je bilo ubitih približno 70.000 ljudi. Zakon je sprožil ogorčenje strokovnjakov Združenih narodov.

Perujska predsednica Dina Boluarte je podpisala sporni zakon o amnestiji za vojaško osebje, policiste in člane civilnih samoobrambnih enot, ki so bili vpleteni v krvavo kampanjo proti levičarskim gverilcem med letoma 1980 in 2000. Zakon preprečuje pregon zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic med notranjim oboroženim konfliktom. Ta poteza je sprožila val obsodb s strani strokovnjakov ZN, organizacij za človekove pravice in družin žrtev, ki trdijo, da zakon zanika pravico do pravice za preživele zlorabe. Kljub temu je Boluartejeva vlada prepričana, da je zakon nujen za pomiritev države.

Predsednica Peruja, Dina Boluarte, je pozvala indonezijska podjetja, predvsem tista, ki so članice indonezijske gospodarske zbornice (Kadin), k naložbam v različne strateške sektorje v Peruju, vključno z logistiko, industrijo, infrastrukturo in energetiko. Povabilo je bilo izrečeno med Poslovnim forumom Indonezija–Peru 2025, ki je poudaril potencial za dvostransko rast.

Predsednica Peruja, Dina Boluarte, se je v Indoneziji srečala z indonezijskim kolegom Prabowom Subiantom, da bi okrepila gospodarske vezi med državama. Namen obiska je razširitev na nove trge, kljub geopolitičnim izzivom in naraščajočim trgovinskim oviram.

Predsednik Prabowo Subianto je v palači Merdeka sprejel predsednico Peruja, Dino Ercilio Boluarte Zegarra, in se z njo pogovarjal o bilateralnem sodelovanju. Prabowo je pohvalil njeno vodenje na vrhu APEC in njeno stališče glede Palestine. Med delovnim kosilom v palači Merdeka je bil prisoten tudi minister za kmetijstvo Amran Sulaiman, kar poudarja sodelovanje pri zagotavljanju prehranske varnosti. Boluartejeva se je ob obisku vpisala v knjigo gostov.

Predsednica Peruja, Dina Boluarte, je perujski kongres ponovno zaprosila za dovoljenje za izhod iz države. Tokrat želi med 5. in 12. avgustom obiskati Japonsko in Indonezijo na uradnih obiskih. To je že druga tovrstna prošnja v kratkem času.

Peru ne bo prekinil diplomatskih odnosov z Bolivijo, je zagotovil perujski zunanji minister Elmer Schialer. Njegova izjava je sledila ostrim kritikam, ki jih je izrekel bolivijski predsednik Luis Arce. Arce je namreč izjave perujske predsednice Dine Boluarte, ki je Bolivijo v svojem govoru ob državnem prazniku 28. julija označila za 'propadlo državo', označil za 'nedopustne'. Schialer je Boluartejevo izjavo pojasnil kot 'napačno interpretacijo', s čimer je poskušal zmanjšati napetosti med državama.

V Peruju je ob prazniku neodvisnosti potekala Velika civilna in vojaška parada 2025 ob aveniji Brazilija, ki je privabila množice. Dogodek, ki je trajal skoraj pet ur, je vključeval prikaz mednarodnih delegacij. Predsednica Dina Boluarte je bila ob prihodu sprejeta z mešanimi odzivi, tako z aplavzi kot z neodobravanjem. Dogodek se je zaključil z odhodom tisočih obiskovalcev.

Najnovejše poročilo CB Consultora razkriva spremembe v priljubljenosti predsednikov Latinske Amerike. Predsednik Urugvaja, Yamandú Orsi, je julija 2025 s 50,3 % pozitivne podobe prevzel vodstvo na lestvici najbolje ocenjenih predsednikov v regiji. Sledi mu brazilski predsednik, medtem ko je argentinski predsednik Javier Milei zdrsnil na tretje mesto, saj ga je prehitela predsednika Urugvaja in Brazilije. Na zadnjem mestu lestvice je Dina Boluarte iz Peruja, ki je zabeležila najnižjo oceno s 18,2 %.

Obsodba nekdanjega kolumbijskega predsednika Álvara Uribeja zaradi podkupovanja in procesne goljufije je močno razburkala kolumbijsko politiko. Predsednik Gustavo Petro je po izjavah ameriškega senatorja Marca Rubia in veleposlaništva ZDA v Bogoti pozval Washington, naj se ne vmešava v kolumbijski pravosodni sistem. Medtem se je iz pripora pobegnil mladoletnik, domnevno vpleten v načrtovanje napada na senatorja Miguela Uribeja Turbaya. V sosednjem Peruju pa je predsednica Dina Boluarte Bolivijo označila za »propadlo državo«, kar je sprožilo diplomatski spor.

Bolivija je ostro obsodila izjave perujske predsednice Dine Boluarte, ki je ob prevzemu oblasti preprečila, da bi Peru postal 'propadla država kot Kuba, Venezuela in Bolivija'. Bolivijska vlada je te besede označila za 'nedopustne' in poklicala odpravnika poslov perujskega veleposlaništva v La Pazu, da bi podal pojasnila. Perujsko zunanje ministrstvo, vključno s kanclerjem Elmerjem Schialerjem, je izjave predsednice Boluarte upravičevalo z argumentom, da so bile vzete iz konteksta in da ni razloga za opravičilo ali 'mea culpo'. Odnosi med državama so od konca leta 2022 brez veleposlanikov. Medtem v Boliviji potekajo tudi razprave o nepotrjeni prisotnosti mehiškega kartela Jalisco.

Predsednica Republike Peru, Dina Boluarte Zegarra, se je udeležila XX. slovesnosti ob dnevu zahvalnosti za Peru, ki jo tradicionalno organizirajo krščanske evangeličanske cerkve v državi. Dogodek je potekal v okviru praznovanj državnega praznika, Dneva neodvisnosti, 29. julija.

Papež Leon XIV. je ob 204. obletnici neodvisnosti Perujevcem poslal posebno sporočilo s čestitkami in spodbudnimi besedami ob praznovanju državnega praznika. V svojem pozdravu je izrazil hvaležnost in želje za bratsko sožitje med vsemi prebivalci Peruja. Čestitke svetega očeta je med svojim nagovorom narodu javnosti razkrila tudi predsednica Dina Boluarte.

Perujski minister za pravosodje in človekove pravice, Eduardo Arana, je zavrnil možnost sprememb v ministrskem kabinetu v bližnji prihodnosti. Poudaril je, da ne bo prišlo do rošad, in izrazil podporo avtonomiji predsednice Dine Boluarte. Novici sta poročala Diariocorreo.pe in Caretas.pe.

Predsednica Peruja Dina Boluarte je med svojim nagovorom narodu in kasneje pred kongresom prebrala pismo, ki naj bi ga prejela od papeža Leona XIV. V pismu papež poziva k 'bratskemu sožitju med vsemi sinovi in hčerami perujskega ljudstva'. Predsednica Boluarte je ob tej priložnosti tudi ponovno povabila papeža, naj obišče Peru.

Med svojim govorom ob dnevu neodvisnosti je perujska predsednica Dina Boluarte izpustila 12 strani uradnega dokumenta, s čimer je presenetila javnost. Medtem ko je bilo pričakovano, da bo omenila zgodovinske osebnosti, kot so Mariategui, Arguedas in Vargas Llosa, je Boluarte svoj govor zaključila s citiranjem pisma papeža Leona XIV., namesto z vnaprej pripravljenimi deli, ki so ostali neprebrani. Namesto celotnih 97 strani je prebrala le do 81. strani, nato pa neposredno prešla na 96. stran.

Peru in Ekvador sta podpisala sporazum o neposrednem nakupu nafte, ki bo Ekvadorju omogočal, da dobavlja nafto perujski rafineriji Talara. Ta iniciativa bo oživila in povečala dobičkonosnost severno-perujskega naftovoda (Oleoducto Norperuano), ki letno povzroča 112 milijonov ameriških dolarjev izgube za državno naftno družbo Peruja.