V Ženevi so se sestali predstavniki ZDA, Ukrajine in več evropskih držav, da bi razpravljali o 28-točkovnem mirovnem načrtu Donalda Trumpa za Ukrajino. Visoki uradniki so se pogovarjali o naslednjih korakih za končanje vojne.

Iran je sporočil, da sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) ni več relevantno po ponovni uvedbi mednarodnih sankcij. Kljub temu je iranski zunanji minister nakazal pripravljenost za nadaljevanje prizadevanj za rešitev jedrskega spora, vendar je sodelovanje z IAEA označil za 'nezadostno'. Iran se je zahvalil Pakistanu za nasprotovanje potezi evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo sankcij v Varnostnem svetu ZN.

Iran in Rusija sta ponovila zavrnitev poteze evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu, pri čemer sta poudarila, da je ta korak nezakonit. Iranski veleposlanik v Rusiji, Kazem Jalali, je izjavil, da so Evropejci spremenili mehanizem "snapback" v orodje za nagrajevanje Združenih držav, ki so prve kršile JCPOA (skupni celoviti akcijski načrt). Iranski veleposlanik v Moskvi se je sestal s Sergejem Rjabkovom, kjer sta ponovno poudarila, da njuni državi zavračata dejanje treh evropskih držav glede vračanja sankcij proti Teheranu.

Po poročanju več virov naj bi ZDA in Iran sklenili dogovor o deportaciji več sto Irancev, ki so bili pridržani zaradi kršitev priseljenskih zakonov. V ponedeljek se je začela deportacija približno 100 Irancev iz Louisiane.

Združeni narodi so ponovno uvedli obsežne sankcije proti Iranu zaradi spornega jedrskega programa. Združeno kraljestvo je sledilo temu z uvedbo sankcij proti več deset osebam in entitetam, povezanim z Iranom. Ti ukrepi so usmerjeni v omejevanje iranskih prizadevanj za širjenje jedrskega orožja. Evropska unija je sprejela podobne ukrepe.

Rusija je obsodila sankcije proti Iranu kot nezakonite in zavrnila poskuse treh evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo teh sankcij. Rusko zunanje ministrstvo je poskuse držav Varnostnega sveta ZN označilo za prevaro.

Iran se sooča s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov (ZN), deset let po tem, ko so bile odpravljene kot del jedrskega sporazuma JCPOA. Te sankcije, imenovane "snapback", so bile prvotno ukinjene v skladu s sporazumom, ki je omejeval iranski jedrski program. Ponovna uvedba sankcij prihaja v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je ostro kritiziral ZDA in evropske države, vključno s podpisnicami jedrskega sporazuma iz leta 2015, zaradi sabotiranja diplomatskih prizadevanj glede iranskega jedrskega programa. Izpostavil je, da so poteze evropske trojice – Velike Britanije, Francije in Nemčije – za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu "nične in neveljavne" ter nimajo pravne podlage. Araghchi je obsodil tudi nezakonite sankcije E3.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je na Generalni skupščini Združenih narodov ponovil, da Iran ne želi izdelati jedrske bombe, in obtožil ZDA in Izrael za destabilizacijo regije. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da je le še nekaj ur časa za dogovor o iranskem jedrskem programu, preden bodo uvedene stroge sankcije. Iranski jedrski vodja pa je ZDA označil za agresorja, ki spodbuja Izrael k zločinom.

Petrol je začel z aktivnostmi za pripojitev družbe E3 iz Nove Gorice, ki jo je kupil leta 2020. V prihodnjih mesecih bo Petrol prevzel vse pravice in obveznosti E3 v skladu z zakonodajo. To bo vplivalo na oskrbo z električno energijo in daljinskim ogrevanjem.

ZDA so uvedle sankcije proti mreži ladijskih družb in plovil, ki jih vodi iraško-kititski poslovnež Waleed al-Samarra'i, zaradi prizadevanj za mešanje iranske in iraške nafte, da bi se izognili trgovinskim omejitvam. Namen sankcij je preprečiti priliv prihodkov iranskemu režimu zaradi njegovega destabilizacijskega delovanja na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu.

Kitajska in Rusija, stalni članici Varnostnega sveta ZN, sta podprli Iran pri zavračanju poskusov evropskih držav, da bi ponovno uvedle sankcije ZN proti Teheranu, ki so bile omiljene pred desetimi leti v skladu z jedrskim sporazumom. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je skupno pismo Irana, Rusije in Kitajske Združenim narodom označil kot odločen odgovor na evropske poskuse sprožitve mehanizma za ponovno uvedbo sankcij.

Nemško zunanje ministrstvo je izdalo opozorilo pred potovanji v Iran in pozvalo nemške državljane, ki se tam nahajajo, da zapustijo državo. Opozorilo je izdano zaradi zaostritve jedrskega spora in skrbi glede morebitnih povračilnih ukrepov Teherana. Nemško veleposlaništvo v Teheranu trenutno nudi le omejeno konzularno pomoč.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so aktivirale mehanizem za hitro ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi neupoštevanja obveznosti glede jedrskega programa. Iranski predstavniki so potezo označili za "neupravičeno in nezakonito" ter obljubili odgovor. Varnostni svet ZN je na zahtevo evropskih sil razpravljal o ponovni uvedbi sankcij proti Islamski republiki.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so sprožile postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu, ker Teheran po njihovem mnenju ne izpolnjuje zavez iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Države E3 so Združenim narodom poslale pismo, v katerem so izrazile upanje, da bo ta poteza Iran spodbudila k ponovnim pogajanjem z ZDA. Iranski diplomat je opozoril, da ponovna uvedba sankcij ZN ne bi omogočila sodelovanja z jedrskimi inšpektorji. Postopek 'snapback' sankcij bi lahko resno prizadel iransko gospodarstvo.

Po več kot dveh mesecih od izraelskih in ameriških napadov na iranska jedrska poslopja so se inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) vrnili v Iran. Vodja IAEA, Rafael Grossi, je dejal, da so "tik pred ponovnim zagonom" operacij. Iran je pred tem prekinil sodelovanje z agencijo po napadih. Iranski obrambni minister pa trdi, da so iranske oborožene sile prebile izraelske večplastne obrambne sisteme in uničile številne cilje med nedavno vojno.

Avstralski premier Anthony Albanese je obtožil iransko vlado, da je usmerjala najmanj dva antisemitska napada na judovsko skupnost v Avstraliji. Avstralija je zavrnila iranska zanikanja vpletenosti in prekinila delovanje svojega veleposlaništva v Teheranu. Iransko zunanje ministrstvo je obsodilo izgon iranskega ambasadorja kot neupravičen.

Ameriški predsednik Donald Trump in vrhovni izraelski general sta potrdila, da bi se lahko zgodili novi napadi na iranske jedrske objekte, če bi bilo to potrebno. To se je zgodilo mesec dni po operaciji "Midnight Hammer", ki je bila usmerjena na iranske jedrske objekte, in je sprožila nadaljevanje verbalne vojne med Washingtonom in Teheranom. Izrael je tudi napovedal, da kampanja proti Iranu še ni končana, kljub nedavnemu premirju po "12-dnevni vojni".

Izraelske sile so sprožile prve kopenske operacije v osrednji Gazi, v Deir al-Balahu, in ugrabile dr. Marwana Al-Hamsa ter ubile novinarja blizu bolnišnice v Gazi. Medtem ko so J Street, Israel Policy Forum, Arabska liga, Združeni arabski emirati, Kitajska, Rusija, Iran in drugi obsodili Izrael, je Zionistična organizacija Amerike (ZOA) pohvalila Izrael za preprečevanje genocida nad Druzi v Siriji. Potekala je tudi informacijska vojna proti Izraelu.

Direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard je obtožila nekdanjega predsednika Baracka Obamo organiziranja državnega udara proti njegovemu nasledniku. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je napovedal, da bi kongres lahko izdal sodni poziv Obami zaradi domnevnega sodelovanja z ameriškimi obveščevalnimi agencijami pri povezovanju Donalda Trumpa z Rusijo med volitvami.

Iran, Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija naj bi se prihodnji teden sestali na pogovorih o iranskem jedrskem programu, kot je poročala iranska tiskovna agencija Tasnim. To srečanje sledi opozorilom treh evropskih držav glede neuspeha pri nadaljevanju pogajanj. Hkrati se je Putin sestal z Larijanijem, glavnim svetovalcem Hameneja, da bi razpravljali o jedrskih pogovorih, kar sovpada s poročili, da se Iran pripravlja na nova jedrska pogajanja z evropskimi državami.