Združene države Amerike so izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško mesto Maracaibo v Venezueli, kjer naj bi se po besedah kolumbijskega predsednika Gustava Petra nahajala tovarna kokaina. Petro trdi, da je omenjeni obrat upravljala kolumbijska gerilska organizacija ELN (Narodna osvobodilna vojska), kar dogodku daje širšo regionalno varnostno dimenzijo. Ameriški predsednik Donald Trump je napad na venezuelsko pristanišče uradno potrdil v torek, vendar so uradni razlogi Washingtona osredotočeni na širši boj proti trgovini z drogami na tem območju. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, saj ameriška administracija vse pogosteje uporablja neposredno vojaško silo na ozemlju Venezuele pod pretvezo protidrogovnega delovanja. Kolumbijski predsednik je ob tem izpostavil neposredne povezave med obratom in kolumbijskimi kriminalnimi strukturami, kar bi lahko služilo kot opravičilo za ameriško posredovanje v državi, s katero Washington nima diplomatskih odnosov. Incident se dogaja v času zaostrenih odnosov med Bogoto in Washingtonom zaradi preteklih vojaških akcij v Karibskem morju.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

Vplivni ameriški senator Lindsey Graham je obtožil palestinsko skupino Hamas in libanonsko gibanje Hezbolah, da se ponovno oborožujeta. Po dveh letih vojne v Gazi je od oktobra začelo veljati krhko premirje med Izraelom in Hamasom, čeprav se obe strani obtožujeta kršitev. Premirje med Izraelom in Hezbolahom je začelo veljati novembra 2024 v Libanonu, po dveh mesecih vojne. Izrael kljub temu nadaljuje z napadi na libanonskem ozemlju, pri čemer trdi, da je tarča islamistično gibanje.

Gverilska skupina ELN (Ejército de Liberación Nacional) je v Kolumbiji napovedala enostransko prekinitev ognja po vsej državi med božičnimi in novoletnimi prazniki. Ta odločitev je v nasprotju z nedavno stopnjevanjem napadov in ustrahovanj v različnih regijah države.

Kolumbijska gverilska skupina ELN, ki jo ZDA in Evropa označujejo za teroristično organizacijo, je začela oboroženo blokado v znak protesta proti "grožnjam imperialistične intervencije". Oblasti so v stanju najvišje pripravljenosti zaradi morebitnih incidentov.

V Avstraliji so razglasili dan žalovanja zaradi terorističnega napada na plaži Bondi v Sydneyju, v katerem je umrlo 15 ljudi. Vlada napoveduje strožje zakone o orožju. Preiskovalci preiskujejo morebitne povezave napada z Islamsko državo. V Kolumbiji je v prometni nesreči umrlo 16 dijakov in en civilist.

Gverilska skupina ELN, ki šteje približno 5.800 članov, je razglasila zaprtje za prebivalstvo v več kot 20% od 1.100 občin v Kolumbiji. Ukrep je bil sprejet zaradi domnevnih groženj, ki jih je izrekel Donald Trump.

Več kot 200 znanih osebnosti, med njimi režiser Giorgos Lanthimos in pisateljica Annie Ernaux, je v odprtem pismu pozvalo k izpustitvi Marvana Bargutija, palestinskega voditelja, ki je od leta 2002 zaprt v Izraelu. Medtem je v Kolumbiji uporniška skupina ELN izpustila 28 talcev, ki jih je zadrževala od januarja.

V regiji Catatumbo v Kolumbiji, ki meji na Venezuelo, se uporniki ELN soočajo z mednarodnim pritiskom zaradi trgovine z drogami. ZDA se osredotočajo na zatiranje drog in sosednjo Venezuelo, kar dodaja mednarodno dimenzijo notranjemu konfliktu v Kolumbiji. Regija je bogata z naftnimi rezervami in pridelavo koke, vendar je revna in zapostavljena.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je sporočil, da so ZDA izvedle še en napad na plovilo, za katerega ameriški obveščevalci menijo, da je vpleteno v nezakonito trgovino z drogami v Karibskem morju. Hegseth je na platformi X zapisal, da je plovilo povezano z organizacijo Ejército de Liberación Nacional. Šlo naj bi že za sedmi takšen napad.

Nicolás Maduro je ponovil izzivalno sporočilo ZDA glede vojaške prisotnosti v Karibih in zatrdil, da ima Venezuela obrambne zmogljivosti. Ženske, naklonjene chavizmu, so izrazile pripravljenost braniti državo pred ameriškimi "agresijami". Analitiki menijo, da bi lahko ameriška demonstracija moči Venezuelo približala Kitajski.

Po tem, ko so ZDA napotile tri bojne ladje v bližino Venezuele, se je povečala zaskrbljenost v Latinski Ameriki. Brazilija je izrazila zaskrbljenost zaradi prisotnosti ameriške vojske, bolivijski predsednik Luis Arce pa je ostro obsodil ameriško vojaško napotitev v bližini Venezuele.

Na tisoče Kolumbijcev se je zbralo v državnem Kapitolu, da bi se poslovili od senatorja in predsedniškega kandidata Miguela Uribeja Turbaya. V torek so odprli vrata Kapitola, da bi se ljudje lahko poklonili Uribeju.