Iran se trenutno nahaja v obdobju izrazite negotovosti, kjer se prepletajo notranji nemiri, gospodarske spremembe in zunanjepolitične grožnje. Kljub globokim krizam in nasilju, ki ga prebivalstvo prestaja, strokovnjaki ocenjujejo, da država ostaja odporna, čeprav je družbeno tkivo močno poškodovano. Analitiki poudarjajo, da gre za trenutek, ki bi lahko določil prihodnjo smer države, saj so notranji pritiski dosegli kritično točko. Na gospodarskem področju so oblasti začele s procesi optimizacije premoženja, kar vključuje prodajo strateško pomembnih objektov, kot je Iran Mall. Ta poteza je del širših prizadevanj za stabilizacijo finančnega sistema pod okriljem Bank Future. Hkrati se država sooča z neposredno vojaško grožnjo s strani Izraela, kar sili teheranske oblasti v nenehno pripravljenost na morebitne povračilne ukrepe. Politični vrh Irana vztraja pri ostri retoriki do zunanjih sovražnikov, medtem ko se znotraj države širi razprava o tem, kako dolgo lahko trenutni sistem zdrži pod težo sankcij in nezadovoljstva ljudstva. Dogajanje v Iranu ima širše posledice za stabilnost celotne bližnjevzhodne regije, saj morebitna eskalacija spopadov z Izraelom pomeni tveganje za globalni energetski trg in mednarodno varnost.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Izraelski načelnik generalštaba Eyal Zamir je zagrozil Iranu s ponovnimi napadi, češ da so pripravljeni udariti po sovražnikih na bližnjih in oddaljenih frontah. Iranski zunanji minister Abbas Arakči je odgovoril, da je Iran bolj pripravljen na morebitne nove izraelske napade kot prej, in poudaril, da so obnovili vso škodo, nastalo v prejšnjih napadih. Izrael naj bi sicer že izvedel napade na Iran aprila in oktobra 2024, obstajajo pa tudi trditve, da skupaj z ZDA načrtuje nove napade.

Izraelska vlada je odobrila ukinitev radia Army Radio po 75 letih delovanja, kar je sprožilo obsodbe izraelskih novinarjev, ki menijo, da gre za zatiranje svobode tiska s strani Netanjahujeve vlade.

Izraelske sile so izpustile 12 palestinskih ujetnikov iz Gaze. Izraelska vojska je priznala, da je prišlo do napake pri izstrelitvi minometne granate na stanovanjsko območje v Gazi, v kateri je bilo ranjenih najmanj 10 Palestincev. Eyal Zamir, izraelski vojaški vodja, je objavil, da je "rumena črta", ki je bila določena z načrtom o prekinitvi ognja iz oktobra, "nova meja" za Izrael.

Izrael je deportiral palestinske zapornike in njihovim družinam prepovedal obiske. Izraelska vojska je novinarje popeljala v tunel v Rafi, mestu v Gazi, ki so ga zavzeli in večinoma porušili. Razkrita so bila pričevanja visokih izraelskih častnikov, ki kažejo, da je Izrael že leta pred vojno v Gazi načrtoval atentate na voditelje Hamasa, vključno s Sinwarjem in Deifom.

Načelnik generalštaba izraelske vojske, Ejal Zamir, je rumeno črto, za katero so se umaknile izraelske sile v skladu z mirovnim sporazumom, označil za novo mejo v Gazi. Izraelski apetiti po ozemlju Gaze se tako nadaljujejo.

Netanjahu je izrazil dvom o možnosti razorožitve Hamasa s strani mednarodnih sil. Sočasno se pojavljajo informacije, da je Hamas pripravljen razpravljati o zamrznitvi orožja v zameno za ustanovitev palestinske države, kar pa je Netanjahu odločno zavrnil. Potekala so pogajanja med Izraelom in Katarjem v New Yorku, ki jih je gostil Steve Witkoff, pri čemer je izraelsko delegacijo vodil direktor Mosada, David Barnea. Kljub premirju Hamas ponovno krepi svoj vpliv v Gazi.

General Eyal Zamir je med obiskom vojakov v severni Gazi izjavil, da je demarkacijska črta, imenovana tudi 'rumena črta', poleg nove meje tudi obrambna linija za izraelske obmejne skupnosti in hkrati linija napada. Pred vojno je na tem območju živela skoraj polovica prebivalcev Gaze.

V New Yorku so potekali pogovori med Izraelom in Katarjem s posredovanjem ZDA, gostitelj pa je bil Steve Witkoff, posebni odposlanec Donalda Trumpa. Trump je kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ker naj ne bi prebral mirovnega predloga. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro pa je pozval k preiskavi najdenih trupel v morju ob meji s Kolumbijo, ki bi lahko bila žrtve ameriškega napada. Tajska je izvedla letalske napade na spornem obmejnem območju s Kambodžo, obe državi pa se medsebojno obtožujeta kršitev premirja.

Na Zahodnem bregu so izraelske sile ubile dva Palestinca po domnevnem poskusu trčenja z avtomobilom. V Hebronu je potekala splošna stavka zaradi uboja dveh Palestincev, vključno z mladoletnikom. Izraelski vojaki so ubili tudi 55-letnega Palestinca in najstnika. V ločenih izraelskih zračnih napadih na severno Gazo so bili ubiti trije Palestinci, kljub prekinitvi ognja.

Izraelski vojaški vodja, general Eyal Zamir, je izjavil, da je umikalna linija izraelskih sil v Gazi dejansko postala 'nova meja'. Poleg tega je izraelski premier Benjamin Netanjahu izjavil, da bo Izrael obdržal sirijska ozemlja, ki jih je zasegel.

Izraelska vojska je odpustila več generalov zaradi pomanjkljivosti pri pripravah na napad Hamasa 7. oktobra 2023. Odpustitve so posledica strokovnega poročila, ki izraelskim varnostnim organom očita sistematično odpoved pri obrambi pred napadom. Vojaški poveljnik generalom očita soodgovornost za to, da napada ni bilo mogoče preprečiti. V Gazi so po izraelskih napadih ponovno poročali o smrtnih žrtvah.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov, ker niso preprečili napada Hamasa 7. oktobra 2023. Načelnik izraelske vojske Ejal Zamir je ob tem izjavil, da obrambne sile niso zaščitile izraelskih civilistov.

Delegacija Hamasa se je sestala z egiptovskim obveščevalnim šefom v Kairu in izrazila zaskrbljenost zaradi domnevnih izraelskih kršitev dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Obtožujejo Izrael, da ogroža premirje. Medtem je izraelska vojska zaradi pritiska javnosti začela kaznovati visoke častnike zaradi napak pri preprečevanju napadov Hamasa oktobra 2023.

Izraelska vojska je odpustila več visokih častnikov in ukrepala proti drugim zaradi neuspeha pri preprečitvi napada Hamasa 7. oktobra 2023. Odpuščeni so bili trije generali, proti drugim višjim častnikom pa so bili uvedeni disciplinski ukrepi.

Hamas je zagrozil s prekinitvijo premirja zaradi povečanega števila izraelskih zračnih napadov v Gazi. Izraelska vojska je odpustila in opozorila poveljnike zaradi napak v napadu 7. oktobra.

V izraelskih bombardiranjih območja Gaze je po poročanju civilne obrambe umrlo 22 oziroma 25 Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelske oblasti so izjavile, da so izvedle napade na pripadnike palestinskega gibanja. Eskalacija se je zgodila po tem, ko je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki podpira mirovni predlog.

Izraelski naseljenci so v četrtek zažgali mošejo na zasedenem Zahodnem bregu in jo poškropili z grafiti, so sporočile palestinske oblasti.

Turško tožilstvo v Istanbulu je izdalo naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in še 36 drugih izraelskih uradnikov zaradi obtožb o genocidu in zločinih proti človečnosti v Gazi. Palestinska skupina Hamas je pozdravila potezo turškega sodišča. Med osumljenci so tudi izraelski minister za obrambo Izrael Kac, minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir in načelnik generalštaba Ejal Zamir.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge visoke uradnike zaradi domnevnega genocida in zločinov proti človečnosti. Istanbulska prokuratura je na seznam 37 osumljencev uvrstila tudi ministra za obrambo Israela Katza, ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja in načelnika generalštaba Eyal Zamirja. Turške oblasti trdijo, da je Izrael v Gazi sistematično izvajal zločine.

Turška justica je izdala 37 nalogov za aretacijo izraelskih uradnikov, vključno s premierjem Benjaminom Netanjahujem, obrambnim ministrom Israelom Katzom, ministrom za nacionalno varnost Itamarjem Ben Gvirjem in načelnikom generalštaba IDF Eyalom Zamirjem. Ukrep naj bi zaostril nasprotovanje Ankari s strani Izraela. Osebam, ki jim je prepovedan vstop v Turčijo, je med drugim tudi minister skrajne desnice Ben-Gvir.

Istanbulska glavna prokuratura je izdala nalog za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in 36 visokih izraelskih uradnikov zaradi obtožb o genocidu in zločinov proti človečnosti.

Hezbollah je zavrnil možnost političnih pogajanj z Izraelom in poudaril, da ima pravico do obrambe. Izjava je sledila izraelskim obtožbam, da se Hezbollah ponovno oborožuje, in ponovnemu pozivu libanonskega predsednika Josepha Aouna k pogajanjem.

Poveljnik izraelske vojske, generalpodpolkovnik Eyal Zamir, je predlagal, da bi Izrael dovolil približno 200 teroristom Hamasa, ujetim v podzemnem območju Rafe, vrnitev v Gazo v zameno za posmrtne ostanke padlega vojaka Hadarja Goldina, ki jih Hamas zadržuje od leta 2014.

Izrael in Hamas se medsebojno obtožujeta kršitev premirja v Gazi, pri čemer je Izrael izvedel zračne napade na območje, Hamas pa naj bi napadel izraelske vojake. Izrael je zaustavil dobavo pomoči v Gazi do nadaljnjega, medtem ko izraelski minister za nacionalno varnost poziva k vrnitvi v vojno. V incidentu naj bi bila ubita dva izraelska vojaka, Hamas pa zanika vpletenost. ZDA podprti načrt umika se sooča z novimi pritiski.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da boj v Gazi in regiji še ni končan in obljubil, da si bo prizadeval za vrnitev vseh talcev. Ob tem je poudaril, da bo Izrael dosegel vse cilje vojne v Gazi in da bodo obračunali vsako škodo.

Hamas je objavil imena 20 izraelskih talcev, ki jih bo izpustil v zameno za palestinske zapornike. Izraelske obrambne sile so potrdile, da je Hamas Rdečemu križu v Gazi predal prvih sedem talcev. Med njimi je tudi državljan Srbije, Alon Ohel. V okviru dogovora naj bi bilo izpuščenih skoraj 2000 palestinskih zapornikov, med njimi 250 obsojenih na dosmrtni zapor.

Hamas je izpustil dvojčka Ziva in Galija Berman. V Ramalo so prispeli avtobusi s Palestinci, ki jih je izpustil Izrael, kar je povzročilo val navdušenja. V izraelskem parlamentu, Knesetu, je bila med govorom Donalda Trumpa prisotna milijarderka Miriam Adelson.

Izraelski obrambni minister Eyal Zamir je razglasil zmago nad Hamasom po dveh letih vojaških operacij, kar označuje kot pomemben dosežek. Izrael je začel operacijo 'Vrnitev domov', da bi dobil talce nazaj od Hamasa. Benjamin Netanyahu je dejal, da se kampanja še ni končala in pušča odprta vrata za nadaljnje vojaške akcije. Analiza razkriva, da Izrael ni ustvaril Hamasa, ampak ga je podpiral v politiki 'kupovanja miru'.

Bela hiša je izjavila, da gre za najboljši mirovni sporazum na svetu v zvezi s pogajanji med Izraelom in Hamasom. Med Izraelom in Hamasom so potekali tudi pogovori o talcih.

V Egiptu so se nadaljevala pogajanja med Izraelom in Hamasom o prekinitvi ognja v Gazi, pri čemer so sodelovale delegacije Združenih držav Amerike. Predsednik Trump je pozval pogajalce, naj se »hitro premaknejo« k dogovoru. Pogovori naj bi se osredotočili na pot do miru in izpustitev talcev. Zadnji poskus dosege miru se je zgodil po tem, ko je Hamas sprejel nekatere elemente ameriškega načrta.

Komisija ZN je obtožila Izrael, da si prizadeva za trajni nadzor nad Gazo in zagotavljanje judovske večine na okupiranem Zahodnem bregu. Izraelska misija v Ženevi je zavrnila ugotovitve poročila. V ZN so razpravljali tudi o palestinski državnosti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred praznikom Roš hašana ponovno zatrdil svojo zavezanost razgradnji iranske osi. Medtem je nekdanji direktor Mosada, Yossi Cohen, spregovoril o vohunskih veščinah, vojni v Gazi, palestinski državnosti, Iranu, Katarju in izraelskih misijah, ter izrazil prepričanje, da je obveščevalna služba zatajila 7. oktobra.

Izrael je izvedel napad na vodstvo Hamasa v Katarju, kar je sprožilo ostre obsodbe Katarja. Katarski premier je izjavil, da je Izrael s tem napadom uničil upanje na izpustitev talcev iz Gaze. Izraelski premier Netanjahu je obljubil, da bo zasledoval voditelje Hamasa v tujini. Napad v Katarju je bil izveden, ker so se pogajanja o končanju vojne v Gazi znašla v slepi ulici.

Na poljsko-ukrajinski meji na prehodu Medyka–Shehyni so poljski kmetje blokirali promet za tovornjake, kar je povzročilo zastoje. Osebna vozila in avtobusi so lahko prehajali mejo nemoteno. V Casablanci prebivalci protestirajo zaradi hrupa, ki ga povzročajo dostavljalci podjetja Glovo. V Izraelu je vojska razglasila dom načelnika generalštaba Eyala Zamirja za vojaško območje zaradi protestov proti vojni v Gazi.

Izraelske sile so nadaljevale z napadi na mesto Gaza, v katerih je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, vključno s sedmimi otroki. Zdravstveni uradniki so sporočili, da je bilo v skoraj dveh letih vojne v Gazi ubitih že več kot 64.000 Palestincev. Zahodni mediji so bili obtoženi, da normalizirajo izraelske vojne zločine in razčlovečujejo Palestince.

Izraelska vojska (IDF) je nadaljevala z ofenzivo globoko v mestu Gaza, pri čemer je načelnik generalštaba IDF potrdil, da je cilj zavzeti največje mesto v Gazi. Izrael ne namerava ustaviti ofenzive, dokler Hamas ne bo popolnoma poražen. Hkrati je Hamas izrazil pripravljenost za sklenitev "celovitega sporazuma", vendar Izrael v tem ne vidi nič novega in nadaljuje s povečevanjem pritiska.

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja nadaljuje z načrti za priključitev delov Zahodnega brega, medtem ko se pojavljajo notranje napetosti. Minister za finance Bezalel Smotrič je pozval Netanjahuja k uveljavitvi izraelske suverenosti nad celotnim območjem. Hkrati naraščajo trenja med vlado in obrambnimi silami Izraela, pri čemer se načelnik generalštaba Ejal Zamir upira nekaterim vladnim načrtom, vključno z invazijo na Gazo.

Izraelska vojska je izvedla racijo v begunskem taborišču Balata v Nablusu na Zahodnem bregu, pri čemer je bil ubit en Palestinec. Spopadi so izbruhnili med Palestinci in izraelskimi vojaki. V ločenih dogodkih je bilo v Gazi ubitih še več Palestincev. Od 7. oktobra 2023 je bilo ubitih 1017 Palestincev. V napadih na mesto Gaza na severu Gaze je bilo ubitih 1100 Palestincev v 20 dneh. V drugih napadih v Gazi je bilo ubitih 13 Palestincev.

Izrael je izstrelil nov vohunski satelit, s čimer je sporočil sovražnim državam o svojih obveščevalnih zmogljivostih. Vojska je prestregla raketo, izstreljeno iz Jemna proti Izraelu.

Palestinci v Gazi so prestrašeni zaradi izraelske ofenzive in se bojijo trajne razselitve. Izraelska vojska in vlada naj bi se prepirali glede invazije na mesto Gaza, pri čemer naj bi šlo predvsem za usodo talcev. Izrael načrtuje vzpostavitev "humanitarne cone" za sprejem razseljenih Palestincev in naj bi poslal 100.000 šotorov v Gazo. Hamas kljub izraelski tehnološki premoči še vedno nudi odpor.

Izraelska vojska je napovedala okrepitev vojaških operacij v Gazi in začela kopenske operacije v mestu Gaza. Generalštabni načelnik Ejal Zamir je izjavil, da izraelske sile vstopajo na območja, kjer jih prej ni bilo. Poročali so tudi o mobilizacijski krizi, saj naj bi več sto rezervistov zavrnilo vpoklic. Kljub večkratnim vdorom med vojno, Izrael trdi, da je Gaza še vedno oporišče Hamasa s tunelsko mrežo.

Izrael je začel mobilizirati več deset tisoč rezervistov za novo ofenzivo v mestu Gaza. Premier Benjamin Netanjahu želi pospešiti ofenzivo, kljub opozorilom obrambnih strokovnjakov.

Poslanec Kneseta Oded Forer je protestiral v Khan al-Ahmar proti neukrepanju Netanjahujeve vlade glede izvajanja izraelske suverenosti. Zaradi protestov v Irski je Luksemburg prevzel odobritev izraelskih obveznic. V Bahrajnu so protestniki protestirali proti novemu izraelskemu ambasadorju, kar je povzročilo spopade s policijo.

Izraelske oborožene sile so izvedle natančen napad na tiskovnega predstavnika Hamasa, Abu Obeida, v Gazi. Izraelski uradniki so izrazili previdni optimizem, da je bil propagandni vodja teroristične skupine eliminiran, čeprav njegova smrt še ni bila potrjena. Abu Obeida je vodil kampanjo o talcih, vključno z videoposnetki in izpustitvami. JNS poroča, zakaj je Izrael ubil vodjo Hamasove propagande in zakaj Mahmud Abas še vedno ne spada v Združene narode.

V Izraelu naj bi načrtovali zaporno kazen za aktivistko Greto Thunberg v "terorističnih pogojih", ker se je ponovno odpravila proti Gazi. Medtem se proti Gazi odpravlja največja flotila pomoči doslej, saj se lakota poglablja. Izraelske sile so posredovale na protestih, kjer so zahtevali vrnitev teles Palestincev. V Izraelu so izrazili pomisleke glede zanašanja na Trumpa in prepuščanja strateških vprašanj v njegove roke. Nizozemska preiskava je ugotovila, da dejanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid po mnenju strokovnjakov.

Več kot 250 medijskih hiš iz več kot 70 držav je protestiralo zaradi smrti številnih novinarjev v izraelski vojni proti Hamasu v Gazi. Poročali so, da je v Gazi invalidnost postala smrtna obsodba. Izraelska vojska je ubila najmanj 78 Palestincev v Gazi in okrepila bombardiranja mesta Gaza, medtem ko je blokirala večino humanitarne pomoči. V petih dneh je v Gazo prispelo le 534 tovornjakov pomoči od pričakovanih 3000, mnoge so oropali. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da se smrt počasi širi med prebivalci zaradi težkih razmer.

V Atenah so zdravstveni delavci protestirali proti izraelskemu napadu na bolnišnico v Gazi, pri čemer so nosili transparente z gesli, kot je "Ustavite masaker". V Podgorici je Pokret solidarnosti s Palestino organiziral zbor, na katerem so se zbrali predstavniki različnih organizacij civilnega sektorja in građanskih pobud, zahtevajoč močnejšo podporo države Palestini.

Izraelski zračni napadi so zahtevali življenja 17 Palestincev v Gazi, med žrtvami naj bi bil tudi tiskovni predstavnik Hamasa. Nemčija je pozvala Izrael k izboljšanju humanitarnih razmer v Gazi. Propalestinski aktivisti, vključno z Greto Thunberg, pripravljajo floto za preboj izraelske blokade Gaze. Gibanje Habithonistim predlaga, da se floti dovoli vplutje v Gazo, če bo ob odhodu evakuirala nekaj prebivalcev Gaze.