V Črni gori je 1. januarja stopila v veljavo nova uredba, ki uvaja posebno takso na izvoz električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na ugalj. Ministrstvo za energetiko je poudarilo, da poskusi za odlog ali oprostitev te obveznosti niso bili uspešni, zato se država zdaj osredotoča na uskladitev nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS) z evropskimi standardi. Minister Ćulafić je pojasnil, da bo uvedba takse predstavljala precejšen finančni in operativni izziv za nacionalno energetsko družbo Elektroprivreda Crne Gore (EPCG). Kljub začetnim gospodarskim pritiskom črnogorska vlada načrtuje, da bodo sredstva, zbrana preko Eko sklada, strogo namenska. Celoten izplen iz naslova taks bo namreč preusmerjen v razvoj novih zelenih projektov in prestrukturiranje energetskega sektorja. S tem ukrepom želi država zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in se pripraviti na evropski mehanizem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), ki bo v prihodnje ključno vplival na konkurenčnost balkanskega energetskega trga.

V Črni gori, natančneje na deponiji komunalnih odpadkov Možura pri Baru, so uradno zagnali prvo elektrarno na deponijski plin v regiji. Gre za strateški okoljski projekt, ki so ga v sodelovanju izvedli deponija Možura, Eko sklad in slovenski Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR). Naprava, ki je bila v poskusnem obratovanju že od konca preteklega leta, bo omogočila znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter boljši nadzor nad vplivi deponije na okolje, hkrati pa bo prispevala k lokalni proizvodnji električne energije. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 1,8 milijona evrov, projekt pa predvideva letno proizvodnjo do 7,5 GWh električne energije. Direktor deponije Senad Arabelović je poudaril pomen tehnologije za energetsko samooskrbo in trajnostni razvoj regije. Projekt predstavlja pomemben korak pri sanaciji deponijskih plinov, ki bi sicer nenadzorovano uhajali v ozračje, sedaj pa se koristno uporabljajo za proizvodnjo energije, kar odraža širši regionalni trend prehoda na obnovljive vire energije s pomočjo mednarodnega kapitala in znanja.

Filip Adžić iz Gibanja URA je kritiziral predlagani zakon o Agenciji za nacionalno varnost (ANB), češ da omogoča zakonito nadzorovanje državljanov. Kabinet predsednika je izjavil, da zakon, ki prepoveduje proteste, ni v skladu z evropskimi standardi in ogroža svobodo izražanja ter pravico do protesta, saj vsak protest že vnaprej razglaša za grožnjo.