V finskem parlamentu je izbruhnil spor, ko je poslanec Johannes Jurttiaho obtožil zunanjo ministrico Elino Valtonen, da je izrekla neresnico o tem, da v zadnjih sto letih nihče ni napadel Rusije. Zaradi tega je bila prekinjena celo seja parlamenta.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da bo Rusija odločno odgovorila na morebitno napotitev evropskih vojaških sil v Ukrajino ali uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Poudaril je, da ideja o vojni z Evropo ne obstaja, vendar se bodo odzvali na vsako sovražno dejanje.

Velika Britanija je razširila sankcije proti Rusiji, vključno z uveljavljanjem omejitev proti filozofu Aleksandru Duginu, voditelju vojaško-analitičnega centra Rybar Mihailu Zvinčuku in več pravnim osebam. Med sankcioniranimi so tudi Center za geopolitične ekspertize, Fundacija za podporo in zaščito pravic rojakov, ki živijo v tujini, ter medijski projekti Golos in Euromore s sedežem v Bruslju. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v Veliko Britanijo in zamrznitev premoženja.

Donald Trump je pozval Ukrajino, naj izvede volitve in kritiziral Evropo zaradi njene šibkosti. Poročila tudi navajajo, da naj bi Trumpovi odposlanci dali ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu le nekaj dni časa, da se odzove na predlagani mirovni sporazum, ki bi zahteval ozemeljske izgube v zameno za mir. Trump je pozval Zelenskega, naj se "donese" in sprejme mirovne predloge, saj naj bi ukrajinska vojska izgubljala.

Nemški zunanji minister je opozoril, da se Rusija pripravlja na morebiten vojaški spopad z Natom najkasneje do leta 2029. Ob tem so moldavske oblasti poročale, da je ruski vojaški dron pristal na strehi hiše v Moldaviji, ki meji na Ukrajino. Moldavija in Romunija sta bili v torek v stanju povečane pripravljenosti, saj je šest dronov vdrlo v zračni prostor Moldavije in najmanj dva v zračni prostor Romunije med novim obsežnim ruskim napadom z raketami in brezpilotnimi letalniki na Ukrajino.

Kremlj se je odzval na izjave finskega predsednika Alexandra Stubba o morebitni obnovitvi dialoga med Rusijo in Evropo. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izrazil strinjanje, da bo do dialoga med Rusijo in Evropo prej ali slej prišlo, vendar je poudaril, da je zaenkrat preuranjeno sklepati o odnosih med Rusijo in EU na podlagi ene same izjave. Kljub temu je Peskov dejal, da je Stubbovo stališče nenavadno glede na njegovo preteklo "jastrebovsko-militaristično" držo.

Finska zunanja ministrica Elina Valtonen meni, da Rusija ne kaže znakov resnične želje po končanju agresorske vojne v Ukrajini. Njena izjava sledi pobudi finskega predsednika Niinistöja za odprtje pogovorov z Rusijo, vendar Valtonen poudarja, da ne želi "pogovorov samo zaradi pogovorov".

Turški zunanji minister Hakan Fidan je med 4. in 5. novembrom obiskal Finsko, kjer se je srečal s finsko zunanjo ministrico Elino Valtonen. Med obiskom sta ministra razpravljala o poglobitvi odnosov med Turčijo in Finsko. Fidan se je srečal tudi s tatarsko skupnostjo na Finskem.

Kitajski premier Li Qiang je prispel v Malezijo na srečanja voditeljev o vzhodnoazijskem sodelovanju. Vietnamski premier Pham Minh Chinh se je v Kuala Lumpurju udeležil 13. vrha ASEAN-ZDA in predlagal štiri ključne usmeritve. Poudaril je tudi pomen vloge Indije pri spodbujanju regionalnega sodelovanja in potrdil podporo Vietnama.

Bolgarija je ena prvih držav, ki je priznala Vietnam in z njim vzpostavila diplomatske odnose 8. februarja 1950. Vietnam poudarja poseben pomen odnosov z Bolgarijo in se spominja podpore bolgarskega ljudstva v preteklosti. Državi sta uradno nadgradili odnose v strateško partnerstvo, kar odpira novo obdobje sodelovanja.

Finska zunanja ministrica in predsednica OVSE, Elina Valtonen, je bila v Gruziji kaznovana s 5.000 lari (približno 1.800 dolarji) zaradi "blokiranja ceste" med udeležbo na protestu v Tbilisiju. Gruzijsko zunanje ministrstvo je OVSE poslalo protestno noto, sestanek s premierjem pa je bil odpovedan. Incident se je zgodil, ker je Valtonenova posnela video sporočilo v podporo protestnikom, ki nasprotujejo vladajoči stranki Gruzijske sanje, ki jo obtožujejo zatiranja nasprotovanja.

ZDA so uvedle sankcije trem palestinskim nevladnim organizacijam, ker naj bi podpirale prizadevanja Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za pregon izraelskih državljanov. Te organizacije so sodelovale z ICC pri preiskavi domnevnih izraelskih zločinov. Organizacije so se zavezale, da bodo nadaljevale sodelovanje z ICC kljub sankcijam.

Finska se je pridružila newyorški deklaraciji o mirni rešitvi palestinskega vprašanja in izvajanju rešitve z dvema državama, ki jo vodita Francija in Saudova Arabija. Hkrati se vnuk Nelsona Mandele pripravlja, da se bo v Tuniziji pridružil globalni flotili Sumud, katere cilj je prebiti izraelsko blokado Gaze. Libijska ladja Omar Al-Mukhtar naj bi se 6. septembra pridružila tej flotili. La Via Campesina poziva k okrepljeni solidarnosti s Palestino in pritisku za sankcije proti Izraelu zaradi genocidne vojne v Gazi in etničnega čiščenja na Zahodnem bregu.

Finska se je pridružila newyorški deklaraciji, ki jo vodita Francija in Savdska Arabija, s čimer podpira mirno rešitev palestinskega vprašanja z modelom dveh držav. Zunanja ministrica Elina Valtonen je sporočila, da se je Finska odločila pridružiti deklaraciji, ki si prizadeva za končanje konflikta v Gazi in spodbujanje trajnega miru. Poleg Finske se je deklaraciji pridružila tudi Kitajska. V finski desnosredinski vladi pa obstajajo razhajanja glede priznanja palestinske državnosti.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med 2. in 4. septembrom obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Si Đinpinga, kjer se je udeležil obeležitve 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni. Med obiskom se je sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na dolgoročne posledice izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede napadov na ruski naftovod "Družba". Orban je dejal, da je Zelenski odkrito grozil Madžarski.

Načrti Izraela za širitev naselbin na Zahodnem bregu in izjave o oblikovanju 'Velikega Izraela' so sprožili močno mednarodno zaskrbljenost. Zunanja ministrica Finske, Elina Valtonen, je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi izraelskega načrta za gradnjo naselbin na območju E1 na okupiranem Zahodnem bregu in dejala, da gre za kršitev mednarodnega prava. Urad ZN za človekove pravice je opozoril, da bi načrt za izgradnjo novih domov med izraelsko naselbino na Zahodnem bregu in blizu Vzhodnega Jeruzalema lahko predstavljal vojni zločin. Strokovnjak za izraelska naselja je poudaril, da bo načrt E1 razdelil Zahodni breg in odrezal Jeruzalem od preostalega dela države. Pakistan je ostro zavrnil izjave o 'Velikem Izraelu' in načrte za prisilno izselitev Palestincev iz Gaze. Arabski in islamski narodi so obsodili načrte izraelskega premierja Netanjahuja za 'Veliki Izrael' kot resno kršitev mednarodnega prava.

Propalestinski aktivisti so protestirali pred pisarno poslanke Rayner z transparentom "Ne oborožujte Izraela". Kraljeva opera je zaradi kampanje aktivistov in zaposlenih odpovedala načrtovano produkcijo v Izraelu. Aktivistka Audrey White je spregovorila o svoji aretaciji in varščini zaradi propalestinskega protesta, ki ga je označila za 'kafkaesque'.

Finska je podpisala pobudo, ki spodbuja priznanje Palestine, ob tem pa ministrica Elina Valtonen poudarja, da se Finska ne bi smela izolirati pri tem vprašanju. Francija in Združeno kraljestvo sta nedavno napovedali, da nameravata priznati Palestino. Medtem pa Estonija priznanja ne načrtuje, kljub temu da se zaveda, da je vprašanje priznanja Palestinske države le še vprašanje časa. Estonski politiki menijo, da je pomembneje najprej doseči prekinitev ognja na Bližnjem vzhodu.

Azerbajdžan se zaradi eskalirajočega konflikta vse bolj oddaljuje od Moskve in se zbližuje z Ankaro, kar kaže na slabejše ruske vplive na Kavkazu. Azerbajdžan naj bi izkoristil ta, deloma umetno ustvarjen, krizni položaj za krepitev svoje pozicije. Medtem je finska zunanja ministrica Elina Valtonen pozvala k obsežnemu oboroževanju, češ da Rusija ni neustavljiva sila in da večje oboroževanje zmanjšuje grožnjo. Finska se je namreč preventivno umaknila iz Ottawske pogodbe.