Vprašanja upravljanja ameriškega glavnega mesta in pristopi k priseljevanju sprožili razprave o zvezni oblasti
Politični diskurz v Združenih državah Amerike se osredotoča na dve osrednji temi lokalnega upravljanja in zvezne avtoritete, in sicer na status zveznega okrožja Columbia ter na vlogo mest pri izvajanju priseljenske politike. Washington, D.C., ki je bil zasnovan kot nevtralno središče zvezne oblasti pod neposredno pristojnostjo kongresa, se v sodobnem času sooča s kritikami, da se je preoblikoval v odtujeno birokratsko trdnjavo. Razprave o federalizaciji oziroma popolnem zveznem prevzemu okrožnih entitet se krepijo kot možna rešitev za povrnitev prvotnega ustavnega namena, po katerem naj bi glavno mesto služilo celotnemu narodu, ne pa posameznim interesnim skupinam. Istočasno se v mestu Salt Lake City ponovno preučujejo zgodovinske odločitve o sodelovanju z zveznimi organi pri nadzoru meja. Leta 1998 je mesto prek memoranduma o soglasju (MOU) vstopilo v program 287(g), ki lokalni policiji podeljuje pooblastila za preverjanje imigracijskega statusa oseb v priporu. Ta poteza, ki jo je takrat spodbudila zvezna zakonodaja pod vodstvom Billa Clintona, predstavlja nasprotje sodobnim praksam t. i. mest zatočišč (sanctuary cities) in osvetljuje različne pristope republikansko usmerjenih regij k reševanju vprašanj nezakonitega priseljevanja. Zgodovinski razvoj obeh vprašanj kaže na naraščajočo napetost med zvezno vlado in lokalnimi jurisdikcijami. Medtem ko Washington išče svojo identiteto med lokalno avtonomijo in zvezno nadvlado, mesta po državi iščejo ravnovesje med varnostjo in vključevanjem priseljencev. Ti procesi pomembno vplivajo na ameriško notranjo politiko, ustavno pravo in splošno stabilnost zveznih institucij v času povečane politične polarizacije.