Latvijski organi pregona so izvedli preiskavo na krovu plovila, ki je bilo zasidrano v pristanišču Liepaja, potem ko so poročali o poškodbi optičnega telekomunikacijskega kabla v Baltskem morju. Nacionalna policija je sporočila, da je bil podvodni kabel, ki je v lasti zasebnega podjetja, poškodovan 2. januarja 2026. Preiskovalci so na ladji začeli nujna procesna dejanja, da bi ugotovili morebitno vpletenost plovila v incident, ki je ponovno sprožil vprašanja o varnosti kritične podvodne infrastrukture v regiji. Incident se je zgodil v bližini latvijske obale, policija pa se je za pregled plovila odločila na podlagi informacij o gibanju ladij v času nastanka poškodbe. Po navedbah tiskovne agencije Reuters so latvijski uradniki potrdili, da preiskava poteka v sodelovanju z drugimi regionalnimi partnerji. Čeprav podrobnosti o identiteti ladje ali njenem izvoru niso bile takoj razkrite, dogodek sledi nizu podobnih primerov v Baltskem morju, ki so povečali stopnjo pripravljenosti v baltskih državah.

Latvijska predsednica vlade Evika Siliņa je sporočila, da so v Baltskem morju zaznali poškodbo na enem izmed optičnih kablov. Incident, ki se je zgodil v vodah regije, ponovno vzbuja skrbi glede varnosti kritične podvodne infrastrukture v severni Evropi. Po prvih dostopnih informacijah gre za komunikacijsko povezavo, ki je ključnega pomena za prenos podatkov, vendar podrobnosti o točnem vzroku poškodbe ali morebitni sabotaži še niso uradno potrjene. Latvijske oblasti in pristojne službe trenutno tesno sodelujejo s partnericami v regiji, da bi ugotovile obseg škode in zagotovile nemoteno delovanje omrežij. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in opozoril zveze Nato ter Evropske unije glede ranljivosti podmorskih napeljav. Preiskava incidenta še poteka, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo možnosti za popravilo in preučujejo gibanje ladij v bližini lokacije v času odkritja napake.

Latvijski preiskovalci preiskujejo sumljivo plovilo v povezavi s poškodbo podmorskega kabla pri obalnem mestu Liepāja. To je že drugi incident te vrste v enem tednu. Podoben incident se je zgodil ob prelomu leta, ko je bil poškodovan podatkovni kabel med Estonijo in Finsko, pri čemer je bil osumljen ladja s spuščeno sidrno verigo.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, se je odzvala na načrte Latvije o demontaži železniških prog, ki vodijo v Rusijo. Zaharova je izjavila, da morda Latvija potrebuje železniške pragove za kurjavo.

Nacionalna zveza (NA) in Združena lista (AS) sta izrazili podporo pozivu predsednika države Edgarja Rinkēvičsa, da se odločanje o Istanbulski konvenciji nadaljuje v naslednjem sklicu parlamenta (Saeima). NA je v politični izjavi poudarila svojo podporo predsednikovemu pozivu.

Ustavno sodišče je na zahtevo poslancev 51. državnega zbora začelo postopek za presojo ustavnosti sprememb zakona o Državni agenciji za nacionalno varnost (DANS). Spremembe predvidevajo, da bo predsednika agencije izvolil parlament na predlog vlade.

Latvijski predsednik Edgars Rinkēvičs je med srečanjem s premierko Eviko Siliņa izrazil dvom o sposobnosti trenutne vlade za učinkovito delo. Rinkēvičs je poudaril, da bi, če vlada ne more delovati, morda morali dati priložnost nekomu drugemu.

Predsednik Evropskega sveta, Antoniu Košta, je po srečanju z latvijsko premierko Eviko Siliño izjavil, da Rusija ne predstavlja grožnje samo Evropi, ampak tudi ZDA in širše, vse do Pacifika. Koštova izjava poudarja globalni doseg ruske nevarnosti.

Latvijski zunanji urad aktivno sodeluje z ameriškim Kongresom, da bi zagotovil ohranitev ameriškega financiranja obrambe Latvije. Premierka Evika Siliņa je poudarila, da so v Latviji pravočasno prepoznali tveganja, povezana z morebitno opustitvijo številnih projektov s strani ZDA zaradi varčevalnih ukrepov.

Latvijska premierka Evika Siliņa je ponovila, da se reforma poklicnih pokojnin ne bo dotaknila tistih, ki so že izpolnili vse pogoje za pridobitev te pokojnine. Zagotovila je, da bodo ti ljudje še naprej prejemali pokojnine pod enakimi pogoji.

Latvija bo z najmanj dvema milijonoma evrov podprla mehanizem zveze NATO za nakup orožja Ukrajini. Premierka Evika Siliņa je novinarjem po seji vlade dejala, da bo Latvija namenila sredstva za ta namen.

Evropski voditelji so ponovili, da se ukrajinske meje ne smejo spreminjati s silo, in poudarili, da pot do miru ni mogoča brez sodelovanja Ukrajine. Madžarski premier Viktor Orban ni podprl skupne izjave 26 voditeljev držav članic EU o pravici Ukrajine do samoodločbe.

Premjere Evika Siliņa (JV) šodien uzsāka divu nedēļu ilgu atvaļinājumu. Valsts kanceleja apstiprināja informāciju par Ministru prezidentes prombūtni.