Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da mirovni načrt vključuje 15-letne varnostne garancije ZDA za Ukrajino. Češki zunanji minister Petr Macinka je izjavil, da lahko le ameriški predsednik Donald Trump prepriča Rusijo in Ukrajino k mirovnim pogajanjem.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Rusija je sporočila, da kljub prizadevanjem Evropejcev za oviranje procesa, poteka počasen, a stabilen napredek v mirovnih pogajanjih z ZDA. Izjavo je podala Marija Zaharova.

Po prejemu ameriških predlogov je potekal telefonski pogovor med svetovalcem Vladimirja Putina, Jurijem Ušakovom, in člani ameriške administracije. Dmitrij Peskov je potrdil, da sta se Moskva in Washington dogovorila za nadaljevanje dialoga.

ZDA so uvedle sankcije proti petim evropskim uradnikom, med njimi nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu, zaradi njihove vloge pri regulaciji tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam na spletu. Odločitev je bila sprejeta pod administracijo Donalda Trumpa in vključuje prepoved vstopa v ZDA.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno sporočilo, da je prepovedalo vstop petim Evropejcem, ki jih obtožujejo vodenja prizadevanj za pritisk na ameriška tehnološka podjetja, da cenzurirajo ali zatirajo ameriška stališča na spletu.

Trumpova administracija je uvedla sankcije proti petim evropskim uradnikom, vključno s Thierryjem Bretonom, zaradi njihovega prizadevanja za strožjo regulacijo tehnoloških podjetij in boj proti dezinformacijam na spletu. Francija je odločno protestirala proti tej odločitvi, ki jo je Breton označil za 'maccarthysme'. Sankcije so povezane s prizadevanji za regulacijo tehnološkega sektorja in boja proti dezinformacijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da obstajajo znaki, da so se pogajalci "zelo blizu" dokončanemu mirovnemu predlogu za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino, vključno z varnostnimi jamstvi ZDA, ki bodo potrebovala pregled v kongresu. Zelenski je razkril revidiran 20-točkovni načrt, ki ga podpira ZDA in vključuje demilitarizirana območja, kar predstavlja premik v smeri zmanjševanja razlik z Moskvo. Ostala pa so ključna vprašanja glede prepustitve ozemlja Rusiji in odziva Moskve na nove pogoje.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov se sooča z naraščajočimi kritikami zaradi pomanjkljivosti v zračni obrambi in logistiki. Putin je izjavil, da Rusija ne bo napadala drugih držav, če jo bodo obravnavali s spoštovanjem, in zatrdil, da je pripravljen končati vojno v Ukrajini mirno. Kljub temu je Kremelj zavrnil ameriški mirovni načrt za Ukrajino.

Finski predsednik Alexander Stubb je izjavil, da je možnost mirne ureditve konflikta v Ukrajini odvisna od pripravljenosti Kijeva na ozemeljske koncesije v zameno za varnostna jamstva. Stubb je dejal, da bo Ukrajina morala razmisliti o prepustitvi dela svojega ozemlja v zameno za zagotovila o varnosti s strani ZDA. Evropski voditelji trenutno analizirajo štiri ali pet dokumentov, povezanih z ureditvijo.

V Berlinu so potekali mirovni pogovori o Ukrajini, na katerih so ameriški in ukrajinski uradniki dosegli znaten napredek, vendar ostajajo pomembne ovire. Srečanja so se udeležili tudi evropski zavezniki.

Direktor oddelka za mednarodne organizacije ruskega zunanjega ministrstva, Kiril Logvinov, je izjavil, da vse več Evropejcev simpatizira z Rusijo in jo vidi kot branilko tradicionalnih vrednot.

Berlinski vrh o Ukrajini je pokazal, da ZDA resno jemljejo vlogo Evropejcev. Ključno je, da so varnostna jamstva za Kijev dolgoročna in ustrezno financirana, pri čemer je pomembno, da Donald Trump ne izgubi zanimanja za to vprašanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval »dostojanstven« mir in zagotovila, da Rusija ne bo ponovno napadla Ukrajine. V Berlinu se je srečal z ameriškimi in evropskimi uradniki, kjer so potekali pogovori o političnem dogovoru za končanje vojne v Ukrajini. V ameriški delegaciji je bil tudi Steve Witkoff, posebni odposlanec predsednika Trumpa.

Evropejci in Ukrajinci so od ZDA zahtevali "varnostna jamstva" pred kakršnim koli pogajanjem z Rusijo o ozemeljskih vprašanjih. Francosko predsedstvo je izjavilo, da želijo "popolno prepoznavnost" glede teh jamstev, ki naj bi jih dali Kijevu.

Ukrajina naj bi pod ameriškim pritiskom razmišljala o ozemeljskih koncesijah Rusiji v zameno za prekinitev ognja. Evropejci in Ukrajinci zahtevajo varnostna jamstva od Američanov pred kakršnim koli pogajanjem z Rusijo o ozemljih. Predlog vključuje umik obeh strani z bojne črte in vzpostavitev demilitariziranega območja.

Demokratični socialist Bernie Sanders opozarja, da se o umetni inteligenci ne razpravlja dovolj, s čimer se strinja konservativni zagovornik omejene vlade. Oba poudarjata, da umetna inteligenca ni levo ali desno vprašanje, temveč človeško, ki bo odločalo o prihodnji moči in suverenosti posameznikov. Medtem večino Američanov ne zanima morebitni balon umetne inteligence, temveč jih skrbi množična izguba delovnih mest, ki jo lahko povzroči umetna inteligenca, ter povečanje neenakosti dohodkov.

Ameriški predsednik Donald Trump zaostruje odnose z Evropejci, kar vpliva na sodelovanje obveščevalnih služb. Nemški Verfassungsschutz naj bi po novem spremljal dogajanje v Washingtonu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Evropejci šibki in da ima Rusija močan položaj v vojni proti Ukrajini. Izjavo je podal za Politico.

Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da Rusija ne namerava vstopiti v vojno z Evropo, vendar bo odgovorila na vse sovražne ukrepe. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na volitve v Ukrajini, pri čemer bo zaprosil za pomoč pri zagotavljanju varnosti Američane in Evropejce. Ukrajinski ombudsman je obtožil Rusijo, da deportira ukrajinske otroke v prevzgojne tabore v Severni Koreji, kar naj bi bilo sistematično kršenje mednarodnega prava. Pojavile so se tudi kritike mirovnega sporazuma ZDA za Ukrajino, ki bi jo lahko izpostavil prihodnjim ruskim napadom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen organizirati volitve v Ukrajini v dveh do treh mesecih, če bodo Američani in Evropejci pomagali zagotoviti varnost. Prav tako bo parlament zaprosil za potrebne spremembe.

Ruske sile so po poročanju zavzele mesti Pokrovsk in Vovčansk. Vladimir Putin je izjavil, da bo zavzetje Pokrovska omogočilo nadaljnje napredovanje ruske vojske in ga označil za strateški uspeh.

Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal z Emmanuelom Macronom, medtem ko je Donald Trump izrazil optimizem glede možnosti dogovora o rešitvi konflikta v Ukrajini. Kljub temu je Marco Rubio po ameriško-ukrajinskih pogovorih na Floridi poudaril, da je še veliko dela.

Prihodnja Nasina misija na Luno bo vključevala nemškega astronavta, ki bo tako postal prvi Evropejec, ki bo stopil na Luno. Kasneje naj bi se mu pridružili še astronavti iz Francije in Italije.

Britanska vlada je posvarila evropske potnike, da jim bo od februarja 2026 vstop v državo zavrnjen, če ne bodo imeli zahtevanega ETA vizuma.

Donald Trump je potrdil spremembe v svojem mirovnem načrtu za Ukrajino in izrazil optimizem glede dogovora z Moskvo in Kijevom, pri čemer je Rusija po njegovih besedah privolila v nekatere koncesije. Kljub temu je Trump zavrnil pomisleke glede svojega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, katerega obisk v Moskvi je bil potrjen, in zanikal govorice o njegovi taktiki pri pogajanjih z ruskim predsedniškim svetovalcem Jurijem Ušakovom. Trump je tudi kritiziral vmešavanje Evropejcev v mirovni proces.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal ustanovitev delovne skupine EU in ZDA, ki bo obravnavala varnostne garancije za Kijev. Delovno skupino bosta vodili Francija in Velika Britanija, sodelovale pa bodo tudi Turčija in ZDA. Macron je tudi dejal, da bo EU kmalu sprejela odločitev o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francija in Velika Britanija si prizadevata za oblikovanje večnacionalnih sil za povojno Ukrajino.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva pričakuje, da bo Washington posredoval prehodno različico načrta za rešitev v Ukrajini, ki bo dogovorjena z Evropejci in Ukrajinci. Lavrov je tudi dejal, da je Rusija med konfliktom v Ukrajini postala bolj enotna in se očistila ljudi, ki so bili neiskreni do domovine. Dodal je, da so evropske države zamudile priložnost, da bi postale enakopravne udeleženke pogajalskega procesa.

Ukrajinska vlada je zavrnila ključne elemente mirovnega načrta ZDA, ki predvideva ozemeljske koncesije. Republikanski kongresnik je zaradi načrta skoraj odstopil. Senator McConnell je kritiziral mirovni načrt, za katerega naj bi imela velik vpliv Rusija. Trumpov načrt naj bi ponujal "konec z bolečino" namesto "bolečine brez konca", kar je za Ukrajince in Evropejce nesprejemljivo.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Donald Trump je ukrajinske uradnike obtožil pomanjkanja hvaležnosti za prizadevanja ZDA za končanje vojne v Ukrajini. Hkrati so nekateri ameriški senatorji izrazili mnenje, da Trumpov mirovni načrt odraža želje Rusije. Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost, da v Trumpov načrt vključi ukrajinsko vizijo in si prizadeva za trajno končanje prelivanja krvi. Strokovnjaki opozarjajo, da ima ključne karte v rokah Vladimir Putin.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

V Ženevi so potekali konstruktivni pogovori med ameriškimi, ukrajinskimi in evropskimi delegacijami glede posodobljenega mirovnega načrta za Ukrajino. Andrij Jermak je poročal o zelo dobrem napredku. Marco Rubio je poskušal pomiriti Kijev in evropske zaveznike glede ameriških namenov. Ameriški državni sekretar je omenil ogromen napredek med pogovori.

Evropske države so v Ženevi pripravile protipredlog ameriškemu mirovnemu načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski je izrazil upanje, da bodo pogovori prinesli rezultate in ustavili prelivanje krvi.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Podnebna konferenca COP30 v Belému v Braziliji se je zaključila s sprejetjem podnebnega dogovora, vendar brez zaveze k opustitvi fosilnih goriv. Približno 200 držav je doseglo le skromen konsenz o podnebnih ukrepih, ki vključuje prostovoljno pobudo za pospešitev prizadevanj za zaščito podnebja.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je potrdila, da pri pripravi domnevnega mirovnega načrta za Ukrajino ni sodeloval noben evropski voditelj. Poudarila je, da morata mirovni načrt potrditi tako Ukrajina kot Evropska unija.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da se v dejanjih zahodnih držav za uničenje prebivalstva Ukrajine jasno kaže ponavljanje nacističnih načrtov, ki jih je vodil Hitler, za uničenje Slovanov in vsiljevanje nacizma. Zaharova je poudarila, da je eden od "norih" ciljev Zahoda, ki je sprožil konflikt, uničenje ukrajinskega prebivalstva.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika je izjavil, da odločitev glede Putinovega sporočila Federalni skupščini še ni bila sprejeta. Napovedal je, da je neposredna linija s Putinom načrtovana za sredino decembra.

Phuket na Tajskem postaja vse bolj priljubljena destinacija za evropske družine, upokojence in investitorje, ki iščejo nepremičnine v tujini. Otok ponuja ugodno podnebje, varno tropsko okolje in vrhunsko infrastrukturo, kar Evropejcem omogoča pobeg pred mrzlimi zimami in političnimi napetostmi. Posebej izpostavljeni sta naselji Laguna Phuket in Banyan Group Residences.

Španijo pretresajo protesti proti množičnemu turizmu, ki so ponekod že povzročili upad števila turistov in s tem povezane izgube v turističnem sektorju. Protesti naj bi prestrašili potencialne obiskovalce, kar je povzročilo zmanjšanje porabe evropskih in ameriških turistov. Medtem ko se številna španska turistična središča soočajo z odporom, pa Benidorm, ki je znan po svojem modelu množičnega turizma iz obdobja Franca, ostaja zvest tej usmeritvi.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

Trumpov govor pred Generalno skupščino ZN je bil prekinjen zaradi tehničnih težav, kot so pokvarjene tekoče stopnice in blesimeter. Kljub temu Trump meni, da je bil njegov govor, v katerem je med drugim ponovil, da je zaustavil sedem vojn v sedmih mesecih, "zelo dobro sprejet". V govoru je imel pričakovane in nepričakovane digresije, ena pa je bila posvečena največji prevari v zgodovini sveta.

Po vdoru več ruskih dronov v poljski zračni prostor je poljski premier Donald Tusk opozoril na intenzivno kampanjo dezinformiranja, ki jo izvaja Moskva. Kremljevska propaganda sledi ustaljenemu scenariju z namenom ustvarjanja zmede in posmeha, kar ogroža varnost Poljske.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je pripravljen uvesti novo fazo sankcij proti Rusiji, pri čemer je izrazil nezadovoljstvo nad stanjem vojne v Ukrajini po obsežnem ruskem zračnem napadu. Medtem je ameriški finančni minister Skot Besent napovedal, da so ZDA pripravljene povečati pritisk na Rusijo in sodelovati z evropskimi partnerji pri uvajanju dodatnih ukrepov.

Vladimir Putin je zavrnil napovedi o stagnaciji ruske ekonomije, medtem ko se krepijo opozorila glede njenega stanja. Donald Trump je napovedal nov pogovor s Putinom, potem ko se je pogovarjal z Volodimirjem Zelenskim in drugimi evropskimi voditelji. Putin je ponovil, da je pripravljen sprejeti Zelenskega v Moskvi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal s približno 30 evropskimi voditelji držav in vlad, s katerimi je razpravljal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečal se je tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stephenom Witkoffom.

Vse več mladih Evropejcev se odloča za delo v avstralskih rudnikih, kjer jim lastniki ponujajo visoke plače ter urejeno prevoz, nastanitev in hrano. Kljub možnosti hitrega zaslužka in enoletni vizumi pa se pojavljajo opozorila o napornem delu in pogostih prevarah. Delavci s začasnimi vizami se zaposlujejo kot čistilci, vozniki tovornjakov ali pomožno osebje v oddaljenih kampih, kjer preživijo več tednov v puščavi preden jih delodajalci z letalom vrnejo v Perth.

Donald Trump je ponovno izrazil pripravljenost na srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom, pri čemer je omenil možnost srečanja na vrhu APEC v Južni Koreji. Med srečanjem z južnokorejskim predsednikom Lee Jae-myungom sta razpravljala o trgovini in prisotnosti ameriške vojske v Južni Koreji. Lee je pohvalil Trumpa kot 'mirotvorca', Trump pa je poudaril svoj 'zelo dober odnos' s Kim Jong-unom. Srečanje je prineslo nepričakovan skok delnic južnokorejskega proizvajalca pisal.