Več nemških virov je poročalo, da je bila odločitev o prihodnosti evropskega zračnega bojnega sistema FCAS ponovno preložena. Projekt, ki naj bi bil najpomembnejši in najdražji prestižni projekt evropskega obrambnega sodelovanja, ostaja negotov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Brégançonu gostil nemškega kanclerja Friedricha Merza, da bi se pogovorila o diplomatskih vprašanjih in pripravila na francosko-nemški ministrski svet v Toulonu. Srečanje je bilo namenjeno reševanju nesoglasij, predvsem glede prihodnosti evropskega letala FCAS. Macron je Merza sprejel v Toulonu, kjer je potekal 25. francosko-nemški ministrski svet, na katerem so razpravljali o obrambi, konkurenčnosti in socialni konvergenci. Pred srečanjem je francoska stran poudarila, da "načrta B" za FCAS ni.

Španska vlada je začasno ustavila načrte za nakup lovskih letal F-35 ameriškega proizvajalca Lockheed Martin. Razlog za to naj bi bila usmeritev Madrida k večjim investicijam v evropsko obrambno industrijo v letu 2025. Namesto ameriških letal F-35 bo Španija iskala evropske alternative, kot je Eurofighter.

Nemški in francoski obrambni ministri so poskušali zmanjšati napetosti glede skupnega evropskega projekta FCAS, v okviru katerega razvijajo novo generacijo bojnih letal. Kljub srečanju v četrtek so ministri jasno poudarili, da je treba glavna odprta vprašanja rešiti do konca leta. Glavna skrb obeh držav je, ali bo projekt FCAS lahko zagotovil popolnoma operativen nov model bojnih letal do predvidenega roka, torej do leta 2040.

Evropska obrambna industrija se sooča z resnimi notranjimi spori, medtem ko ameriške družbe krepijo svoj položaj na trgu. Francija, oziroma družba Dassault, je zavrnila sodelovanje Belgije v evropskem projektu razvoja lovca nove generacije (FCAS), kar je povzročilo ogorčenje belgijskega ministra za obrambo. Ta poteza je odraz širših težav v evropskih obrambnih programih, ki so obtičali v zastojih. Obstaja upanje, da bi lahko razvoj programa FCAS vendarle stekel do konca avgusta, kot je bilo omenjeno na nedavnem sestanku med nemškim kanclerjem in francoskim predsednikom, vendar pa splošna slika kaže na razpoke znotraj evropskega obrambnega sodelovanja in naraščajočo odvisnost od ameriških dobaviteljev.

Belgija ponovno pretehta svojo vlogo v evropskem projektu razvoja naslednje generacije bojnih letal FCAS (Future Combat Air System), potem ko je vodilni mož francoskega proizvajalca Dassault Aviation, Éric Trappier, izrazil nasprotovanje belgijskemu vstopu v projekt, če bi hkrati kupili ameriška letala F-35. Belgijski obrambni minister Theo Francken je javno potrdil, da se vlada ponovno posvetuje o sodelovanju v programu, kar nakazuje na diplomatsko napetost med partnerji projekta.

Evropska unija je podprla protiukrepe na ameriško blago v vrednosti 93 milijard evrov, kot odgovor na Trumpovo grožnjo s carinami, ki jo je sicer omenil kot pogojeno s širšim odpiranjem evropskega trga za ameriške izdelke.

Generalni direktor podjetja Dassault Aviation, Eric Trappier, je jasno povedal, da Belgija ne more sodelovati pri razvoju evropskega lovca šeste generacije FCAS (Future Combat Air System), če bo hkrati nadaljevala z nakupom ameriških letal F-35. Trappier je dejal, da bi bila Belgija dobrodošla v programu FCAS, če bi se odpovedala nakupu F-35. To postavlja Belgijo pred odločitev med sodelovanjem v dveh različnih vojaških programih.

Srečanje med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Berlinu so zaznamovale napetosti in številni konflikti. Pogovori so vključevali sporen projekt novega evropskega bojnega letala FCAS, ki mu grozi propad zaradi spora glede deležev med francoskim podjetjem Dassault in Airbusom. Dassault si je prizadeval za večji delež, kar je povzročilo jezo pri Airbusu. Kljub prizadevanjem za oživitev francosko-nemškega razumevanja so ostala odprta številna pereča evropska vprašanja.