Vodja španske Ljudske stranke (PP) na nacionalni ravni, Alberto Núñez Feijóo, je po dvanajstih mesecih pogajanj in nejasnosti glede njegovega položaja med tragedijo, dosegel dogovor z voditeljem stranke v Valenciji, Carlosom Mazónom, glede nasledstva. S tem je zaključil dolgoletno obdobje negotovosti v stranki.

Po odstopu Carlosa Mazóna so se pojavili različni odzivi. Žrtve poplav so zahtevale njegovo odgovornost pred sodiščem, španska vlada je kritizirala njegovo pozno odločitev, Alberto Núñez Feijóo pa je ocenil, da je bila pravilna. Santiago Abascal iz stranke Vox je Mazónov odstop označil za 'balon kisika' za predsednika vlade Sáncheza. Za Mazónovega naslednika se omenjajo Pérez Llorca, Catalá in Mompó. Salvador Illa je pozdravil Mazónovo odločitev.

Znani producent Jaume Roures pripravlja igrani film o predsedniku Generalitat Valenciana, Carlosu Mazónu, in političnem odzivu na lansko naravno katastrofo. Scenarij bo napisal Jordi Galcerán. Film bo, po Rouresovih besedah, prikazal celotno sliko dogajanja.

V Španiji je voditelj Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo kritiziral vlado Pedra Sáncheza zaradi domnevne uporabe teorij zarote in zahteval ukrepanje proti poslancem, katerih družinski člani so vpleteni v sodne postopke. Poudaril je, da bi morali poslanci odstopiti, ne glede na pripadnost stranki, če so njihovi družinski člani vpleteni v sodne postopke. Medtem je v Dominikanski republiki nekdanji predsednik Hipólito Mejía pozval prebivalstvo, naj ne bo zaskrbljeno zaradi ministrov in drugih vladnih uradnikov, ki izražajo predsedniške ambicije v vladajoči Moderni revolucionarni stranki (PRM). Mejía meni, da demokracija zahteva odprt prostor za mlade.

V Sardiniji je predsednica regije Alessandra Todde (Movimento 5 Stelle) omejila študentom možnost postavljanja vprašanj na srečanju, saj je vnaprej določila, katera vprašanja bodo lahko zastavili. Medtem pa je v Italiji prišlo do kritik na račun vladnega ukrepa v zdravstvu, ki po mnenju Maria Ricciardija koncentrira preveč moči v eni osebi znotraj agencije Agenas, kar označuje kot propagandni trik.

V Španiji je prišlo do napetosti ob odprtju sodnega leta, saj je predsednik Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo obtožil premierja Pedra Sancheza, da "omadežuje" dogodek, in napovedal, da se ga ne bo udeležil. Visoki uradniki PP so podprli Feijóoja in bojkotirali slovesnost. Kralj je predsedoval dogodku, v ospredju pa je bil državni tožilec Álvaro García Ortiz, čigar prisotnost je zavrnila konservativna skupina CGPJ. Medtem pa v Mehiki magistrat Mónica Aralí Soto Fregoso začasno zaseda funkcijo predsednice višjega senata volilnega sodišča, kar po mnenju Jorgeja Alcocerja krši ustavo.

Alberto Núñez Feijóo, vodja španske Ljudske stranke (PP), se je sestal z združenjem žrtev poplav DANA Horta Sud-Valencia, ki je kritično do regionalne vlade (Generalitat) in njenega predsednika Mazóna. Združenje trdi, da jim je Generalitat oteževal srečanje s kamerami, zato so se obrnili na Feijóója.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ob koncu političnega leta zatrdil, da namerava predložiti proračun za leto 2026 in ostati na položaju do konca mandata. Kljub špekulacijam o morebitnih predčasnih volitvah in nasprotovanju opozicije je Sánchez izrazil odločenost za stabilnost vlade. Predstavil je tudi nekatere ukrepe, kot so novi dopusti za otroke, in poudaril varnost španskih ulic.

Na Mallorci so opozicijske stranke zahtevale odstop županje PP, Cataline Soler, zaradi domnevnih groženj in žalitev policista, kar naj bi predstavljalo zlorabo položaja. Solerjeva je obtožbe zanikala in trdila, da je policist izrekel seksistične komentarje. Medtem je predsednik Generalitata, Salvador Illa, branil katalonsko policijo Mossos d'Esquadra po izjavah sekretarke Podemosa, Ione Belarra, ki je prejšnji dan postavila pod vprašaj njihovo strokovnost.

Nekdanji župan Sant Adrià de Besòs, Joan Callau, je umrl v starosti 66 let. Callau je bil župan med letoma 2013 in 2021, v mestni svet pa je vstopil leta 1995 in zasedal različne funkcije. Bil je socialistični župan.

Novi škandali so prizadeli špansko vlado, saj so se pojavili dokazi o morebitni vpletenosti nekdanjega ministra za finance Cristóbala Montora v korupcijsko afero. Po poročilih so Mossos d'Esquadra preiskovalnemu sodniku predali elektronsko pošto, ki naj bi kazala na plačila podjetju, povezanemu z Montorom, ki naj bi imelo 'neposreden stik z ministrom'. V Venezuele se je medtem odvijala zgodba o preganjanju Marie Corine Machado s strani režima, ki naj bi služil tudi kot vir denarja, tudi v Španiji. V Barceloni je obnova stavbe na ulici Ferran začasno odstranila spominsko ploščo v čast Gustauu Muñozu, mlademu neodvisneškemu aktivistu, ki je bil ubit leta 1978. Poleg tega je bilo opozorjeno na pasivnost javnosti pri določenih političnih vprašanjih in na kritike glede obravnave katalonščine, ki naj bi odražala podobo 'poslušnega naroda'. Pretresla so se tudi vrata vlade Pedra Sáncheza zaradi več korupcijskih škandalov.

Primer Montoro se je razširil, saj so se pojavile nove informacije o domnevni 'prodaji zakonov za denar'. PSOE je pozval Feijóoja k odzivu na te obtožbe, kar kaže na morebitne nadaljnje boleče razkritje. Vendar pa so bili vmesni članki tudi o drugih temah: primer Open Arms se je vrnil v sodno in politično razpravo, medtem ko je Cour des comptes v Franciji pod drobnogledom zaradi političnih zaposlitev. Kljub temu se je primer Montoro okrepil z novimi obtožbami o korupciji.

Oriol Puig, nekdanji direktor katalonske meteorološke službe (Meteocat), je priznal, da je poslal elektronsko pošto podjetju pred razpisom, vendar zanika spodbujanje kartela. Trdi, da je posredovanje podatkov podjetju za radarje običajna praksa Meteocata. Kljub temu mu je sodnik očital "omogočanje" kartela med podjetji za radarje. Hkrati se je vodstvo stranke PP distanciralo od obtožb zoper nekdanjega ministra Montoroja, poudarjajoč, da bo Feijóo odgovarjal za svojo ekipo. Obtožbe zoper Montoroja so bile deležne kritike s strani PP, ki je obtožila PSOE, da ne govori o "podkupninah, zaposlovanju prijateljic ali prostitutkah".

Financiranje Katalonije in korupcija ostajata ključni temi v španski politiki. Predsednik Junta de Castilla y León, Alfonso Fernández Mañueco, nasprotuje singularnemu financiranju Katalonije, saj meni, da bo to ogrozilo naložbe. Medtem je korupcija še naprej glavna skrb Andalužanov, saj jo 36 % anketirancev Centra za andaluzijske študije vidi kot največji problem v Španiji. Socialistična stranka (PSOE) se je odzvala na obtožbe proti nekdanjemu ministru PP Cristóbalu Montoru, pri čemer je poudarila domnevno korupcijo znotraj PP. Montoro je medtem po obtožbah o korupciji odstopil iz PP. Nasprotno, Maria Jesús Montero, prva podpredsednica vlade in ministrica za finance, je zavrnila "laži PP" glede avtonomnega financiranja in zagotovila, da ne bo privilegijev za Katalonijo.