Člani odbora za finance v francoskem nacionalnem zboru so v soboto zavrnili odhodkovni del državnega proračuna za leto 2026. Odločitev poslancev pomeni, da se bo razprava o ključnem finančnem dokumentu v torek preselila v polno dvorano parlamenta, kjer bodo poslanci razpravljali o besedilu, ki ga je decembra lani že potrdil senat. Teoretično naj bi razprave trajale do 23. januarja, ko se izteče rok za sprejetje proračuna. Francoska vlada si še naprej prizadeva, da bi država proračun dobila pred koncem tekočega meseca, saj želi z njim znižati proračunski primanjkljaj pod mejo petih odstotkov bruto domačega proizvoda. Poleg javnofinančne konsolidacije načrtovani dokument predvideva tudi znatno povišanje sredstev za obrambne namene, kar ostaja ena izmed prednostnih nalog Pariza v trenutnih varnostnih razmerah. Zavrnitev v odboru za finance ne pomeni konca postopka, temveč dodatno zaostruje politično napetost med vlado in opozicijo v spodnjem domu parlamenta. Ker je bil odhodkovni del zavrnjen, bodo poslanci na plenarnem zasedanju ponovno obravnavali izvorno različico, ki jo je predlagala vlada oziroma jo je preoblikoval senat, kar odpira pot novim dopolnilom in morebitnim novim blokadam.

Francosko ministrstvo za gospodarstvo in finance je pripravilo načrt, ki bi zaposlenim z nižjimi prejemki omogočil predčasen dvig do 2.000 evrov iz njihovih shem delavskega varčevanja brez plačila davkov. Ukrep, ki ga je predlagal minister za mala in srednja podjetja Serge Papin, bi se začel izvajati leta 2026 in je namenjen predvsem spodbujanju osebne porabe ter izboljšanju kupne moči prebivalstva. Do izrednega dviga bi bili upravičeni zaposleni, katerih mesečni prihodki ne presegajo dvakratnika minimalne plače (SMIC). Kljub prizadevanjem vlade, da bi ukrep uveljavila z odlokom, so socialni partnerji izrazili določene pomisleke glede dolgoročnih učinkov na varčevalne navade delavcev. Predlog predstavlja del širše vladne strategije za obvladovanje gospodarskih pritiskov na gospodinjstva z nižjimi dohodki. Načrt predvideva, da bi bila sredstva v celoti oproščena davčnih dajatev, kar naj bi zaposlene spodbudilo k aktivaciji sicer vezanih prihrankov v času, ko se država spopada z upočasnjeno gospodarsko rastjo.

Francoski minister za gospodarstvo in finance je napovedal, da bo od svojega ameriškega kolega zahteval pojasnila glede sankcij, ki so jih Združene države Amerike uvedle proti nekdanjemu evropskemu komisarju Thierryju Bretonu in štirim drugim evropskim osebnostim. Ameriška vlada je za omenjene posameznike uvedla prepoved potovanja v državo, kar je sprožilo diplomatske napetosti med Parizom in Washingtonom. Ukrep naj bi bil povezan z njihovo vlogo pri regulaciji ameriških tehnoloških podjeitij v evropskem prostoru. Uradni Washington peterici očita cenzuro mnenj na družbenih omrežjih, medtem ko francoska stran sankcije razume kot povračilni ukrep zaradi stroge evropske zakonodaje na področju digitalnih trgov. Thierry Breton je bil kot komisar za notranji trg eden ključnih snovalcev Aktiva o digitalnih storitvah (DSA) in Aktiva o digitalnih trgih (DMA), ki sta znatno omejila moč ameriških tehnoloških velikanov v Evropski uniji. Francoska vlada poudarja, da so tovrstne sankcije proti visokim uradnikom zavezniških držav neobičajne in zahtevajo takojšnjo razjasnitev razlogov.

Francoski zdravniki zasebniki so začeli desetdnevno stavko, s katero izražajo nezadovoljstvo z ukrepi v proračunu za socialno varnost, ki po njihovem mnenju ogrožajo njihovo svobodo delovanja. Ministrica za zdravje je sprejela ukrepe za zagotovitev stalne zdravstvene oskrbe in opozorila, da bo v primeru ogrožanja javnega zdravja posegla po rekvizicijah.

Novi članki potrjujejo, da bo francoska vlada znižala račune za elektriko s 1. februarjem 2026. Znižanje bo doseženo z zmanjšanjem tarifne dajatve za prenos električne energije, kar bo povprečno gospodinjstvo stalo približno 10 evrov na leto.

Francoski zdravniki zasebniki in zaposleni v zasebnih klinikah so v ponedeljek začeli desetdnevno stavko, ki so jo sindikati označili za dogodek brez primere v zadnjih treh desetletjih. Glavni razlogi za protest so usmerjeni proti novi zakonodaji o financiranju socialnega varstva za leto 2026, ki je bila sprejeta 16. decembra, ter proti vladnim politikam, ki po mnenju zdravnikov ogrožajo njihovo svobodo pri delu. Stavka vključuje zaprtje ordinacij in zaustavitev operativnih posegov v zasebnih klinikah, kar bi lahko povzročilo dodaten pritisk na že tako obremenjen javni zdravstveni sistem. Zdravstveni delavci nasprotujejo predvsem nezadostnemu proračunu glede na naraščajoče potrebe prebivalstva, povečanemu nadzoru nad predpisovanjem bolniških odsotnosti ter ukrepom, ki oblastem omogočajo enostransko zniževanje cen zdravstvenih storitev brez socialnega dialoga. Poleg tega se zasebni zdravniki bojijo morebitnih omejitev pri svobodi izbire lokacije za vzpostavitev novih praks, o čemer trenutno razpravlja francoski parlament. Po navedbah sindikalnih voditeljev, kot je Frank Devulder iz sindikata CSMF, je nezadovoljstvo na terenu izjemno visoko, saj se zdravniki počutijo izdane s strani države.

Francoska ministra sta prijavila klepetalnik Grok, ki ga je razvilo podjetje xAI Elona Muska, tožilstvu zaradi ustvarjanja spolno eksplicitne in seksistične vsebine, ki vključuje tudi fotografije otrok v pomanjkljivih oblačilih.

Francoska vlada je pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Macron je v svojem novoletnem nagovoru poudaril nujnost zaščite mladih pred negativnimi vplivi digitalnih platform, s čimer je ukrep postal ena izmed prednostnih nalog njegove administracije. Nova zakonodaja bi prepovedala večjim platformam ponujanje storitev tej starostni skupini, s čimer se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je kot prva država na svetu uvedla podobne omejitve. Namen predloga je zmanjšati izpostavljenost otrok škodljivim vsebinam in zasvojenosti. Predlog zakona bo v parlamentarno razpravo vstopil januarja, uveljavitev pa je predvidena s septembrom 2026, ko se začne novo šolsko leto.

Francoska vlada je v sredo stopila v bran odločitvi o podelitvi državljanstva ameriškemu igralcu Georgeu Clooneyju in njegovi soprogi, pravnici Amal Clooney. Po navedbah uradnega Pariza sta si zakonca naziv prislužila s svojimi izstopajočimi dejanji, ki pomembno prispevajo k mednarodnemu vplivu in kulturnemu dosegu Francije. Odločitev o naturalizaciji je postala predmet javne razprave, potem ko je eden izmed nižjih ministrov v francoski vladi izrazil pomisleke glede postopka. Zakonca Clooney, ki sta si že pred časom ustvarila dom na jugovzhodu Francije v pokrajini Provence, sta se za državljanstvo odločila tudi zaradi osebnih razlogov, povezanih z vzgojo njunih otrok. Francoske oblasti so poudarile, da podelitev državljanstva slavnim osebam ni neobičajna praksa, če ti s svojim delovanjem promovirajo vrednote in ugled države v svetu. George Clooney, sicer dobitnik oskarja, in Amal Clooney, priznana borka za človekove pravice, sta v preteklosti že večkrat javno podprla francoske kulturne in družbene pobude.

Donald Trump je ostro kritiziral Georga Clooneyja, potem ko je francoska vlada ta teden objavila naturalizacijo Clooneyja, njegove žene Amal in njunih otrok. Trump je igralca označil za 'popolnoma povprečnega'.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge zakonodaje, ki bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedala uporabo družbenih omrežij. Po navedbah francoskih medijev predlog zakona predvideva tudi popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, ki naj bi stopila v veljavo z začetkom novega šolskega leta septembra 2026. Ukrep je del širše nacionalne strategije za zaščito duševnega zdravja mladostnikov in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih tehnologij na izobraževalni proces. Načrtovana reforma sledi razpravam o tveganjih, ki jih prinašajo digitalne platforme, vključno s spletnim nadlegovanjem in zasvojenostjo. Čeprav so podrobnosti o načinu preverjanja starosti še v fazi usklajevanja, vlada poudarja nujnost omejitve dostopa do vsebin, ki niso primerne za razvojno obdobje mladostnikov. S septembrom 2026 bi tako šole postale območja brez mobilnih naprav, kar naj bi izboljšalo koncentracijo dijakov in spodbudilo neposredno socialno interakcijo.

Francoska vlada je pripravila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova zakonodaja, ki naj bi stopila v veljavo s šolskim letom 2026, je del širših prizadevanj za zaščito mladostnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Predlog zakona, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, bo v kratkem predmet parlamentarne razprave in vključuje stroge omejitve glede dostopnosti digitalnih storitev za mladoletne osebe. Načrtovani ukrepi sledijo zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno restriktivno zakonodajo. Francoski predlog se osredotoča na preprečevanje dostopa do platform, ki bi lahko škodovale duševnemu zdravju in razvoju otrok. Čeprav podrobnosti o načinu preverjanja starosti še niso popolnoma jasne, vlada vztraja pri uveljavitvi digitalne omejitve, ki bi korenito spremenila spletne navade mladih v državi.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Nova pravila naj bi začela veljati s šolskim letom 2026, predlog pa bo v kratkem obravnaval francoski parlament. Ukrep vključuje dve ključni določbi: prepoved dostopa do platform za osebe pod določeno starostno mejo ter prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, kjer se izobražujejo dijaki med 15. in 18. letom starosti. Mobilni telefoni so v francoskih osnovnih šolah že prepovedani. Predsednik Emmanuel Macron je javno podprl to reformo in izpostavil, da se oblikuje mednarodno soglasje o nujnosti zaščite mladoletnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Francija pri tem sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država napovedala podobne omejitve za mlajše od 16 let. Osnutek zakona bo najprej posredovan državnemu svetu v pravno presojo, nato pa se bo v začetku prihodnjega leta začela parlamentarna razprava. Cilj reforme je zmanjšati pretirano uporabo tehnologije in zaščititi duševno zdravje mladih.

Francija namerava po zgledu Avstralije prepovedati uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, s pričetkom šolskega leta 2026. Predsednik Macron aktivno podpira zakonodajo, ki bo prva tovrstna v Evropi. Osnutek zakona bo predložen v pravno presojo.

Francoska vlada je predstavila ambiciozen načrt za zaščito mladostnikov, ki vključuje prepoved dostopa do družbenih omrežij za osebe, mlajše od 15 let, ter popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Ukrepi naj bi stopili v veljavo 1. septembra 2026. Predlog zakona predvideva novo vlogo za regulatorni organ Arcom, ki bo bdel nad izvajanjem omejitev na spletu. Cilj vlade je omejiti digitalno odvisnost in izboljšati izobraževalno okolje, vendar so napovedi sprožile mešane odzive v javnosti. Sindikati ravnateljev in zaposlenih v izobraževanju izražajo močne dvome o praktični izvedljivosti teh ukrepov. Opozarjajo, da bi nadzor nad vsakim posameznim dijakom zahteval dodatne kadrovske vire, ki jih šole trenutno nimajo. Poleg organizacijskih težav se v javnosti odvija tudi razprava o smiselnosti in učinkovitosti tovrstnih prepovedi v digitalni dobi. Vlada kljub kritikam vztraja pri časovnem načrtu in poudarja nujnost regulacije digitalnega prostora za mladoletnike.

Francoska vlada načrtuje uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike, ki so mlajši od 15 let. Po poročanju tiskovne agencije AFP in časnika Le Figaro namerava vlada ustrezen zakonski predlog v parlamentarni postopek vložiti v začetku leta 2026. Ukrep naj bi po načrtih kabineta stopil v veljavo z novim šolskim letom, ki se v Franciji začne 1. septembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalni vpliv na mladoletnike in zaščititi njihovo duševno zdravje. Čeprav podrobnosti o načinu izvajanja nadzora in morebitnih kaznih za ponudnike platform še niso povsem znane, bo o predlogu razpravljal francoski parlament, kjer se pričakuje podrobna analiza vpliva tehnologije na razvoj mladih. Francija se s tem korakom postavlja v ospredje evropskih držav, ki si prizadevajo za strožjo regulacijo digitalnega prostora za najranljivejše skupine prebivalstva.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke, mlajše od 15 let, ki naj bi stopila v veljavo z naslednjim šolskim letom. Predsednik Emmanuel Macron je ta ukrep izpostavil kot eno izmed prednostnih nalog svoje administracije, namenjeno zaščiti mladoletnikov pred negativnimi vplivi spletnih platform. Zakonski predlog, ki bo v kratkem predložen v parlamentarno obravnavo, sledi zgledu Avstralije, ki je podobno omejitev sprejela v začetku decembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalno izpostavljenost mladostnikov v kritičnih letih razvoja. Francoski zakonodajalci se s tem vprašanjem spopadajo zaradi naraščajočih skrbi glede duševnega zdravja mladih in varnosti na spletu. Če bo zakon potrjen, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako nizko starostno mejo za dostop do digitalnih omrežij, kar bi lahko služilo kot model za širšo evropsko regulacijo tega področja.

Francoska vlada bo 8. januarja pregledala predlog zakona, ki ga bo obravnaval državni svet. Predlog zakona ne vključuje le prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let s septembrom 2026, temveč tudi razširitev prepovedi uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah.

Francoska vlada je uradno prestavila uveljavitev prepovedi uporabe plastičnih lončkov za enkratno uporabo z leta 2026 na leto 2030. Odločitev o štiriletnem zamiku so sprejeli zaradi močnega pritiska industrije in težav pri iskanju primernih alternativnih materialov, ki bi lahko v celoti nadomestili plastiko. Ukrep je sprožil ostre odzive okoljevarstvenih organizacij, ki opozarjajo na kopičenje odpadkov. Preložitev banje pomeni pomemben korak nazaj v francoski okoljski politiki, saj so bili prvotni načrti precej bolj ambiciozni. Vlada pojasnjuje, da gospodarstvo potrebuje več časa za prilagoditev tehnološkim izzivom in logističnim spremembam, ki jih prinaša popolna opustitev plastike v gostinstvu in maloprodaji.

Francoska vlada je uradno zamaknila izvajanje prepovedi plastičnih materialov v kozarcih za enkratno uporabo, ki bi morala po prvotnih načrtih stopiti v veljavo 1. januarja 2026. Po novem odloku, objavljenem v uradnem listu, se ta rok podaljšuje do leta 2030. Kot ključni razlog za to odločitev so pristojni organi navedli pomanjkanje tehnične izvedljivosti za popolno odstranitev plastike iz omenjenih izdelkov v krajšem časovnem obdobju. Ta poteza predstavlja že drugi odmik vlade od predvidenih okoljskih standardov na področju embalaže. Odločitev je bila sprejeta kljub prizadevanjem za zmanjšanje onesnaževanja z mikroplastiko in zavezi k prehodu na krožno gospodarstvo. Vladni predstavniki so poudarili, da industrija trenutno še nima na voljo ustreznih alternativnih materialov, ki bi zagotavljali enako funkcionalnost brez vsebnosti polimerov, kar je privedlo do prilagoditve časovnega načrta za uveljavitev strožje zakonodaje.

Francoska vlada je pojasnila, da sta George in Amal Clooney francosko državljanstvo prejela zaradi njunega prispevka k mednarodnemu vplivu in kulturi Francije. Ime Georgea Clooneya je bilo sprva napačno navedeno kot 64-letnega, čeprav je igralec mlajši.

Francoska vlada je preložila obveznost avtomatskih kontrol za preprečevanje podvajanja pri prihranjenih knjižicah do julija 2027. Uredba, ki je bila objavljena leta 2021, je prvotno predvidevala splošno obveznost nadzora najkasneje do januarja 2026, vendar je bil ta rok s spremembo uredbe preložen.

Francoska vlada je napovedala, da naj bi računi za elektriko za večino gospodinjstev ostali stabilni v letih 2026 in 2027, kljub koncu sistema regulacije cen električne energije (ARENH). Ministrstvo za gospodarstvo in finance zagotavlja, da se velikih podražitev ni treba bati, saj naj bi nizke cene razogljičene energije na veleprodajnih trgih to omogočale.

Francoska vlada je potrdila, da bodo vsi starši otrok, rojenih po 1. januarju 2026, upravičeni do novega porodniškega dopusta, ki bo trajal od enega do dva meseca na starša. Med parlamentarno razpravo je vlada napovedala, da bo nadomestilo v prvem mesecu znašalo 70 % neto plače, v drugem pa 60 %. Ta dopust bo dodatek k že obstoječim dopustom za matere in očete, pri čemer bo višina nadomestila višja od trenutnega starševskega dopusta, ki bo ostal v veljavi.

Vladna govornica je ponovila, da ne bodo uporabili člena 49.3 za sprejetje državnega proračuna. Če se državni zbor in senat ne bosta mogla dogovoriti, se bodo pogovori o državnem proračunu "verjetno" nadaljevali januarja. Vlada omenja sprejetje "posebnega zakona", ki bi omogočil kontinuiteto države, če parlament ne doseže dogovora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen izvesti volitve v Ukrajini v roku 60 do 90 dni, pod pogojem, da ZDA in evropske zaveznice pomagajo zagotoviti varnost. Mandat Zelenskemu se je iztekel maja 2024.

Francoska vlada je pod pritiskom kritik umaknila predlog o podvojitvi medicinskih franšiz. Ministrica za javne finance je v parlamentu sporočila, da te sporne mere ne bo več vključevala v finančne načrte za prihodnje leto.

Francoska vlada je napovedala misijo, katere cilj je optimizirati in izboljšati javno podporo obnovljivim virom energije. Misija naj bi predlagala učinkovitejši model podpore, ki bo bolj trajnosten in bolje razporejen med javne in zasebne akterje.

Francoska vlada je kljub peticiji, ki temu nasprotuje, v torek v Svetu ministrov predstavila predlog zakona o ratifikaciji zaostritve pravil glede prekoračitve dovoljenega stanja na bančnem računu, kar je skladno z evropsko direktivo. S tem želi vlada uradno potrditi nove ukrepe.

Francoska vlada je predstavila načrt za podporo trgovinam v mestnih središčih, ki vključuje devet točk za spodbujanje razvoja pod vodstvom županov. Načrt temelji na poročilu, predstavljenem v začetku novembra, medtem ko Zveza akterjev trgovine na območjih (FACT) poroča o izboljšanju stanja.

Muzej Louvre bo podražitev vstopnic za obiskovalce izven Evropskega gospodarskega prostora uvedel na predlog francoske vlade. Podražitev bo začela veljati januarja.

Brazilski predsednik Lula da Silva je med udeležbo na srečanju G20 v Južni Afriki napovedal, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in Mercosurjem podpisan 20. decembra v Braziliji. Sporazum naj bi ustvaril največjo cono proste trgovine na svetu. Podpis ne bo potekal v Paragvaju zaradi usklajevanja mednarodnih organizacij.

Francoska vlada je napovedala "hitro posvetovanje" s parlamentarci in lokalnimi oblastmi glede davka na nepremičnine, da bi preučili potrebne spremembe in ga naredili bolj preglednega, jasnega in pravičnega. Odločitev je bila sprejeta zaradi ogorčenja javnosti glede nedavnih povišanj davka na nepremičnine.

V Nacionalni skupščini se je začela razprava o predlogu za začasno ustavitev pokojninske reforme do januarja 2028. Razprava naj bi bila burna, za 2. december pa je napovedana stavka. Marine Le Pen je potrdila, da bodo poslanci Nacionalne skupnosti (RN) glasovali za začasno ustavitev reforme.

Koncert Izraelske filharmonije v Parizu je bil večkrat prekinjen zaradi propalestinskih protestnikov, ki so uporabljali dimne bombe. Pariška filharmonija je vložila prijavo. Jean-Luc Mélenchon ni obsodil incidentov, medtem ko Yossef Murciano iz Združenja judovskih študentov Francije obsoja totalitarno mišljenje. Priče so poročale o občutku, da bo izbruhnil požar.

Francoska vlada je poleg nadzora nad 200.000 paketi podjetja Shein na letališču Roissy-CDG sprožila tudi postopek za začasno ustavitev platforme Shein. Nadzor se osredotoča na odkrivanje nevarnih igrač in prepovedane kozmetike.

Francoska vlada načrtuje zmanjšanje povračil stroškov zdraviliškega zdravljenja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. V okviru predlaganega proračuna za socialno varnost za leto 2026 naj bi se povračilo znižalo s sedanjih 65 % na 15 %. O tem predlogu bo razpravljal in glasoval parlament.

Francoska vlada načrtuje začasno prepoved spletnega trgovca Shein zaradi prodaje spolnih lutk, ki imajo otroške poteze. Hkrati pa je podjetje v Parizu odprlo svojo prvo trgovino.

Seks lutke, ki so videti kot otroci, so pri Sheinu sprožile preiskavo v Franciji. Platforma je ukrepala, vendar vlada zaostruje ton.

Po spektakularnem ropu osmih draguljev v Louvru, vrednih več kot 100 milijonov dolarjev, je francoski predsednik Emmanuel Macron zahteval pospešitev varnostnih ukrepov v muzeju. Direktorica Louvra, Laurence des Cars, je ponudila odstop ministrici za kulturo Rachidi Dati, vendar je bila njena odstopna izjava zavrnjena. Rop je razkril številne politične in gospodarske težave ter pomanjkljivosti v varnosti.

Francoska vlada je uradno potrdila ustavitev pokojninske reforme v proračunu za socialno varnost. Način financiranja te ustavitve je sprožil kritike, pri čemer je vlada znižala stroške suspenza reforme in razmišlja o dodatnih ukrepih. Za financiranje bodo potrebni prispevki dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj in upokojencev.

V pariškem Louvru se je zgodil rop, zaradi česar je bil muzej za ves dan zaprt. Po besedah francoske ministrice za kulturo Rachide Dati, do ropa prišlo ob odprtju muzeja. Iz muzeja so ukradli nakit iz Napoleonove zbirke. V ropu naj bi sodelovali trije zamaskirani napadalci. V ropu ni bil nihče poškodovan, policija pa je sprožila preiskavo.

V pariškem Louvru se je zgodila drzna tatvina, v kateri so neznani storilci iz galerije Apollo odnesli devet kosov Napoleonovih draguljev in draguljev cesarice. Storilci so v muzej vdrli, ko je bil ta že odprt za javnost, pobegnili pa so s skuterjem. Krono cesarice Eugenie so našli poškodovano na ulici. Domnevno naj bi skupina uporabila žerjav za vstop v muzej.

Francoska vlada razmišlja o spremembi sistema družinskih prejemkov, pri čemer naj bi se starost za revalorizacijo izplačil, ki se izplačujejo od drugega otroka naprej, dvignila s 14 na 18 let. Ta ukrep naj bi državi prihranil približno 200 milijonov evrov v letu 2026. Predlog zakona je v pripravi, izvajati pa naj bi se začel marca 2026, če bo potrjen.

Francoska vlada je preživela dva poskusa izglasovanja nezaupnice v parlamentu po turbulentnih tednih. Kljub temu vlada ostaja pod pritiskom in se sooča z nadaljnjimi izzivi.

Vlada Sébastiena Lecornuja se je sestala na prvi seji, kjer je obravnavala državni proračun in proračun za socialno varnost. Lecornu je v torek predstavil splošno politično izjavo. Stranki LFI in RN sta vložili predlog o nezaupnici, o katerem bo državni zbor razpravljal v četrtek. Socialistična stranka (PS) je opozorila, da bo morda vložila lastno nezaupnico.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

Padec francoske vlade je sprožil val protestov in pozivov k odstopu predsednika Emmanuela Macrona. Delavci in protestniki izražajo nezadovoljstvo z vladnimi načrti in gospodarsko situacijo v državi, ki jo zaznamuje visoka zadolženost. Nasprotniki vlade padec vlade vidijo kot zmago in pozivajo k nadaljnji mobilizaciji za uveljavitev svojih zahtev.