Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je v napadu z dronom na hotel in kavarno v delu regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, ubila najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka. Napad se je zgodil med novoletnimi praznovanji.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z napadom z dronom na hotel in kavarno v vasi Khorly v Hersonski regiji, ki je pod ruskim nadzorom, ubila najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka, in ranila več kot 50 oseb. Do napada je prišlo med novoletnim praznovanjem.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla njegovo rezidenco Dolgiye Borody, kar naj bi ogrozilo mirovna pogajanja. Čeprav so ameriške obveščevalne službe in CIA te navedbe označile za neutemeljene in celo za namerno fabricirane, je Trump sprva izrazil zaskrbljenost. Po navedbah ameriških uradnikov je Ukrajina tisto noč sicer napadala vojaške cilje v širši regiji, vendar ne v bližini Putinovega posestva. Kremelj incident uporablja za zaostrovanje pogajalskih pogojev, medtem ko Kijev odločno zanika kakršen koli poskus atentata. Sočasno je Belorusija objavila posnetke namestitve ruskega hipersoničnega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik na svojem ozemlju. Rakete, ki lahko nosijo jedrske konice in dosegajo hitrosti nad 10 mahov, so bile uradno predane v bojno dežurstvo. Ta poteza po ocenah zahodnih strokovnjakov predstavlja strateški premik, ki Moskvi omogoča jedrsko odvračanje globoko v Evropi in povečuje pritisk na države članice zveze NATO. Zaradi povečanih napadov na rusko energetsko infrastrukturo in rafinerije je Putin podpisal tudi dekret, ki vojski omogoča vpoklic pripadnikov mobilizacijske rezerve za leto 2026. Te enote bodo opravile posebno usposabljanje za varovanje kritične infrastrukture, vključno s plinovodi podjetja Gazprom, katerega izvoz v Evropo je dosegel najnižje ravni po letu 1973. Razmere na terenu in namestitev naprednega orožja dodatno otežujejo diplomatska prizadevanja za končanje konflikta.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadel njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, kar je resno ogrozilo nedavno dosežen napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ameriška obveščevalna služba CIA je kasneje navedbe Kremlja zavrnila kot neutemeljene, saj naj bi ukrajinske sile v resnici ciljale oddaljen vojaški objekt v isti regiji, ki so ga napadle že v preteklosti. Vzporedno z zaostrovanjem retorike je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v regiji. Putin je podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje ključne energetske infrastrukture, zlasti objektov družbe Gazprom, ki beleži rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati so iz Belorusije prišli posnetki operativne namestitve ruskih hipersoničnih raketnih sistemov Orešnik. Ti sistemi, ki lahko nosijo jedrske konice, so po mnenju zahodnih analitikov namenjeni odvračanju držav članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Podjetje Naftna industrija Srbije (NIS) je s strani ameriškega urada za nadzor tujih sredstev (OFAK) prejelo podaljšanje licence za nemoteno delovanje, ki bo veljalo do 23. januarja. Novico je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović, ki je odločitev ameriških organov označila za izjemno pomembno za stabilnost srbskega energetskega sektorja ob koncu leta. Brez te licence bi se podjetje, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta, lahko znašlo pod udarom ameriških sankcij, kar bi ohromilo njegovo mednarodno poslovanje. Podaljšanje licence omogoča nadaljevanje oskrbe z nafto in naftnimi derivati na srbskem trgu ter preprečuje neposredne motnje v energetski verigi, ki bi lahko nastale zaradi lastniške strukture podjetja. Srbska vlada poudarja, da gre za ključen korak pri zagotavljanju energetske varnosti države v zimskem obdobju. Čeprav je NIS podvržen mednarodnemu nadzoru zaradi povezav z ruskim kapitalom, tovrstna administrativna dovoljenja Washingtona omogočajo premostitev pravnih ovir, ki jih prinašajo sankcije proti ruskim energetskim velikanom.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Rafinerija nafte v Pančevu je ponovno začela obratovati, potem ko je družba Naftna industrija Srbije (NIS) prejela potrebno dovoljenje Urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu. Novico o pridobitvi licence, ki velja do 23. januarja, je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović. Prekinitev dela je bila posledica usklajevanja s sankcijami, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti ruskim pravnim osebam, saj je NIS v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Ponoven zagon rafinerije je ključnega pomena za stabilno oskrbo srbskega trga z naftnimi derivati, saj gre za edini tovrstni objekt v državi. Pridobitev licence OFAC omogoča nemoteno finančno poslovanje in nabavo opreme, kljub lastniški strukturi podjetja. Srbska vlada se je v zadnjem obdobju aktivno pogajala z ameriškimi organi, da bi zagotovila izjemo za NIS in preprečila morebitno energetsko krizo v regiji.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

»Gazprom« je opozoril, da se zaloge plina v podzemnih skladiščih v Evropi hitro zmanjšujejo, še posebej v baltskih državah, kjer je situacija »izjemno zapletena«. Med novoletnimi prazniki je bila v Evropi zabeležena rekordna poraba plina iz podzemnih skladišč. Do 25. decembra je v evropskih skladiščih ostalo 66,3 milijarde kubičnih metrov plina, kar je 9,9 milijarde manj kot v istem obdobju lani. Najbolj kritično je v Nemčiji, kjer je raven napolnjenosti skladišč padla pod 60 odstotkov.

Gazprom je leta 2025 Kitajski po plinovodu Sila Sibirije dobavil 38,8 milijarde kubičnih metrov plina, je na sestanku, posvečenem preliminarnim rezultatom leta, izjavil predsednik uprave družbe Aleksej Miller.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ministrico Dubravko Đedović Handanović pozval, naj pojasni, zakaj Srbija ne sodeluje v pogovorih o prodaji NIS-a in poudaril, da ministrica ni tiskovna predstavnica Gazproma in MOL-a.

Srbija je podaljšala plinski dogovor z Rusijo za tri mesece, do konca marca, kar zagotavlja stabilno oskrbo s plinom, rastoče zaloge in nespremenjene cene za gospodinjstva. Trenutno Srbija prejema 22,6 milijona kubičnih metrov plina dnevno iz različnih virov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da še ni videl rešitve za Naftno industrijo Srbije (NIS), o kateri poroča ruski portal in vključuje MOL. Poudaril je, da rešitev mora zadovoljiti tako rusko kot srbsko stran. Vučić upa, da bo rešitev kmalu najdena.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da obstajajo informacije, da predstavniki Gazproma vodijo pogovore o prodaji Naftne industrije Srbije (NIS) madžarski družbi MOL.

Predsednik Vučić je potrdil, da Gazprom vodi pogovore o prodaji deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) tudi z madžarskim MOL-om. Potrdil je tudi, da ima Srbija z Rusijo dogovor o podaljšanju dobave plina do 31. marca.

Družba South Stream Transport B. V., operater plinovoda "Turški tok", seli svoj sedež iz Nizozemske na Madžarsko. Razlog za selitev je aretacija premoženja družbe na Nizozemskem. Madžarski zunanji minister Peter Szijjártó je poudaril, da je energetska varnost Madžarske nemogoča brez sodelovanja z Rusijo in da ta odločitev ni politične narave.

Rusija kljub ameriškim sankcijam povečuje dobavo plina Kitajski. Skupni obseg ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) na Kitajsko se je od septembra do novembra povečal za približno 14 % v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Sodišče v Amsterdamu je potrdilo aretacijo premoženja operaterja plinovoda Turški tok, South Stream Transport, na zahtevo ukrajinskega DTEK Krimenergo zaradi nacionaliziranega premoženja na Krimu. Operater plinovoda je v lasti Gazproma.

V Bosni in Hercegovini so zaprli prvo bencinsko črpalko v lasti Gazproma v Veljakih pri Ljubuškem, potem ko so stopile v veljavo ameriške sankcije proti podjetju NIS. Črpalka je bila prej v zasebni lasti, nato pa je prešla v portfelj Gazproma.

Ruski energetski velikan Gazprom je sporočil, da je dosegel nov dnevni rekord v dobavi plina na Kitajsko preko plinovoda "Sila Sibirije". Podrobnosti o količini dobavljenega plina niso bile razkrite, vendar poudarjajo nadaljnjo krepitev energetskega sodelovanja med Rusijo in Kitajsko.

Evropski voditelji so na srečanju izrazili nezaupanje glede ameriških pobud v pogajanjih za prekinitev vojne v Ukrajini. Macron je opozoril evropske voditelje, da bodo ZDA verjetno izdale Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj. Ukrajina je izjavila, da želi 'pravo mir, ne pa pomiritev' z Rusijo. Macron je obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o dvostranskih odnosih in pomembnih mednarodnih in regionalnih vprašanjih.

Ruska družba Gaspromnjeft je sporočila, da se Naftna industrija Srbije (NIS) prilagaja ameriškim sankcijam, ki so stopile v veljavo 9. oktobra. Poslovanje se prilagaja, vendar prodaja goriva poteka nemoteno, vse korporativne kartice pa so funkcionalne.

Srbija je napovedala zaustavitev edine rafinerije v Pančevem, ker Združene države Amerike niso odobrile uvoza surove nafte za srbsko naftno industrijo NIS. Družba je pod ameriškimi sankcijami od oktobra, ker je večinski lastnik Gazprom Neft, ki naj bi financiral rusko invazijo na Ukrajino. Predsednik Srbije je izrazil razočaranje nad odločitvijo ZDA. Trenutne zaloge goriva v Srbiji naj bi zadostovale za naslednja dva meseca.

Ameriške sankcije, uvedene zaradi ruskega lastništva, onemogočajo prevoz surove nafte do rafinerije v Pančevu, ki pokriva 95 odstotkov potreb srbskega trga. ZDA naj ne bi izdale licence, ki bi omogočila nemoteno poslovanje družbi NIS, kar je privedlo do odločitve o zaustavitvi rafinerije.

Rusko energetsko podjetje Gasprom je opozorilo, da evropska podzemna skladišča plina rekordno hitro upadajo, kar zmanjšuje skupne rezerve. Evropa se torej sooča z zmanjševanjem zalog plina pred začetkom zime.

Leonid Fedun, soustanovitelj Lukoila in nekdanji podpredsednik, je prodal svoj skoraj 10-odstotni delež v podjetju. Tržna vrednost deleža je bila ocenjena na 7 milijard dolarjev.

Ruski Gazprom je izrazil zaskrbljenost zaradi nizkih zalog plina v evropskih podzemnih skladiščih. Po podatkih, ki jih navaja Gazprom, je Evropa med 19. in 21. novembrom zabeležila rekordno dnevno porabo plina iz teh skladišč za to obdobje. Raven napolnjenosti skladišč je 21. novembra padla pod 80 %, kar je ena najnižjih ravni v zadnjem desetletju. Gazprom opozarja, da takšna raven porabe ob morebitnih dolgotrajnih in močnih mrazovih lahko povzroči težave v oskrbi s plinom.

Ruski gigant Gazprom je postal večinski lastnik proizvajalca luksuznih avtomobilov Aurus, ki izdeluje vozila za visoke ruske uradnike, vključno s predsednikom Vladimirjem Putinom. Gazprom je prevzel 51-odstotni delež v podjetju.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov je izjavil, da skoraj vsa podjetja za pridobivanje plina v regijah Harkov, Sumi in Poltava ne delujejo. V teh treh regijah je koncentrirano glavno pridobivanje domačega plina. Azarov je poudaril, da zaradi te situacije ukrajinske oblasti izgubljajo 1,5 milijarde kubičnih metrov plina mesečno, kar povečuje energetsko pomanjkanje. Ukrajina je prenehala podaljševati dogovor z Gazpromom o tranzitu ruskega plina, zaradi česar je bila 1. januarja popolnoma ustavljena dobava plina v Evropo preko ukrajinskega plinovodnega sistema.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Ruski družbi Gazprom Neft in Gazprom sta ameriško finančno ministrstvo obvestili, da sta se pripravljeni odpovedati večinskemu lastništvu nad Naftno industrijo Srbije (NIS) zaradi ameriških sankcij, ki povzročajo pomanjkanje nafte. Madžarska naftna družba Mol naj bi se zanimala za nakup deleža.

Ameriške sankcije proti ruski naftni industriji so povzročile konflikt med Srbijo in njeno tradicionalno zaveznico, Rusijo. BBC poroča, da je Srbija zaradi sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki je v večinski lasti ruskega Gazproma, v konfrontaciji z Moskvo. Sankcije so ogrozile odnose med Beogradom in Moskvo ter razkrile težave pri oslanjanju Srbije na ruske energente.

Nemško ministrstvo za gospodarstvo in energijo je sporočilo, da lahko podjetje SEFE, ki je bilo prej v lasti Gazproma, prekine pogodbo o uvozu plina s projektom »Yamal LNG«. Razlog naj bi bile višje sile, poroča časnik Münchner Merkur.

Ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) so izrazili pripravljenost prepustiti nadzor nad podjetjem tretji strani, je sporočila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Džedović Handanović. Ruska stran je o tem obvestila Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva in zaprosila za podaljšanje licence za delovanje na podlagi pogajanj s tretjo stranjo.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je sporočila, da so ruski lastniki Naftne industrije Srbije (NIS) poslali zahtevo ameriškemu OFAC-u za podaljšanje licence za delo. Zahteva temelji na pogovorih s tretjo stranjo o prepustitvi nadzora nad podjetjem.

Ukrajini naj bi do aprila zmanjkalo plina v podzemnih skladiščih, kar pomeni, da bo morala kupiti dodatne količine. Direktor ukrajinskega Centra za raziskovanje energetike, Aleksander Harčenko, napoveduje, da bo Ukrajina prihodnje leto ponovno soočena z izčrpanimi skladišči plina, kar bo zahtevalo nove nakupe.

Velike indijske rafinerije so prenehale sprejemati nova naročila ruske nafte po tem, ko so Združene države Amerike uvedle sankcije proti dvema največjima ruskima izvoznikoma surove nafte. Odločitev je bila sprejeta po pritisku administracije Donalda Trumpa in vpliva na trgovino z rusko nafto.

Ruski energetski velikan Gazprom je na arbitražnem sodišču v Sankt Peterburgu in Leningradski oblasti vložil tožbo proti nemški inženirski družbi Linde ter njenim povezanim podjetjem, Linde GmbH in Commercium Immobilien und Beteiligungs GmbH, ter odvetniški družbi Pinsent Masons. Gazprom zahteva skoraj 220 milijonov evrov odškodnine. Razlog za tožbo ni znan.

Minister Nenad Popović je izjavil, da bi lahko pacienti v Srbiji že naslednje leto prejeli personalizirano mRNK vakcino proti raku, ki so jo v Rusiji razvijali več let in je uspešno prestala vse faze testiranja na živalih. Medtem pa Kadića poskušajo nezakonito zamenjati, kar naj bi destabiliziralo sistem.

Ukrajinski droni so ponoči napadli veliko tovarno za predelavo plina v ruski regiji Orenburg, kar je povzročilo požar v delavnici. Ruske oblasti so sporočile, da v napadu ni bilo žrtev. Tovarna v Orenburgu je največja tovrstna na svetu.

Ruski energetski velikan Gazprom je vložil tožbo proti nemškemu inženirskemu podjetju Linde GmbH in njegovi ruski podružnici na arbitražnem sodišču v Sankt Peterburgu. Tožba se nanaša na povračilo škode, ki ni povezana s pogodbo. V tožbi sta omenjeni še dve drugi družbi, povezane z Nemčijo.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je za RTS izjavila, da so bili pogovori z rusko stranjo glede sankcij NIS-u dolgi in konstruktivni. Povedala je, da je bil dosežen velik napredek in da iščejo rešitev za NIS.

Aleksandar Vučić je pozval prebivalce Srbije, naj ne paničarijo zaradi ameriških sankcij proti NIS. Razkril je tudi, da je zavračanje srbskih sankcij proti Rusiji glavni razlog za počasnejšo integracijo Srbije v Evropsko unijo. Izrazil je razočaranje nad tem, da bo predlog o podaljšanju pogodbe o dobavi ruskega plina veljal le do konca leta 2025.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) označil za politično odločitev in poudaril, da Rusija ne bo obrnila hrbta Srbiji. Madžarska naftna družba MOL pa je napovedala, da bo povečala dobavo nafte Srbiji po uvedbi ameriških sankcij.

Predsednik Vučić je dejal, da so sankcije NIS-u slaba novica za Srbijo in napovedal nadaljevanje pogovorov z ZDA ter pričakuje odzive Moskve. Opozoril je, da bodo sankcije prizadele vse državljane. Beograd se mora odločiti, ali bo sprejel ekonomsko škodo ali pa razjezil Rusijo.